Po nekaj desetletjih v Ljubljani Wagnerjeva opera Lohengrin. Dirigent Nikša Bareza pravi: »To je ena najpopularnejših Wagnerjevih oper. Velja za njegovo najbolj melodično operno delo. Je velika glasbena freska, široko postavljena, z zgodovinskim, religioznim in mitološkim ozadjem.«
V okviru 62. Ljubljana Festivala bosta simfonični orkester in zbor HNK v Zagrebu 10. julija ob 18.00 v Cankarjevem domu izvedla Wagnerjevo opero Lohengrin.
Dirigiral bo Nikša Bareza, ki se je učil pri največjih mojstrih svojega posla: Milanu Sachsu, Hermannu Scherchenu, Herbertu von Karajanu, Lovru pl. Matačiću. Sodeloval je s skladatelji, kot so Benjamin Britten, Carl Orff, Oliver Messiaen, Luigi Dallapiccola, Goffredo Petrassi, Dmitrij Šostakovič. Bil je dirigent in ravnatelj zagrebške operne hiše, kar dvajset let šef dirigent Simfoničnega orkestra HRT. Kot stalni dirigent je sodeloval z opernimi hišami v Zürichu, Sankt Peterburgu in Grazu. Nastopal je v Hamburški operi in milanski Scali ter v opernih hišah v Parizu, Berlinu, Münchnu, Frankfurtu, Dresdnu, Leipzigu, Pragi, Bologni, Firenzah, Parmi, Trstu, Oslu, na Dunaju. Od 2001. do 2007. je bil šef dirigent Opere in Filharmonije Robert Schumann v Chemnitzu.
Za Wagnerjev Lohenrin pravi, da je »kombinacija Wagnerjeve reforme in velikih scen, ki izhajajo iz francoske in italijanske operne zgodovine. Je velika glasbena freska, široko postavljena, z zgodovinskim, religioznim in mitološkim ozadjem. Velja za Wagnerjevo najbolj melodično operno delo. Preludij, znamenita Svadbena koračnica, arije Else, njeno slovo od Lohengrina na koncu, ljubezenski duet na začetku 3. dejanja, pa velike zborske scene itd. so prekrasne, široke melodije. Če pogledam celoten Wagnerjev opus, je prav Lohengrin zaradi svoje melodičnosti najbližje publiki. Je ena najpopularnejših njegovih oper.«
V naslovnih vlogah bodo nastopili: Hugo Mallet, Adela Golac Rilović, Dubravka Šeparović Mušović, Joachim Goltz.
Lohengrin bo v Ljubljani izveden po nekaj desetletjih. Za prvo uprizoritev na slovenskih tleh velja datum 12. april 1893. leta. Do začetka druge svetovne vojne so sledile še tri premiere Lohengrina v slovenskem Deželnem gledališču (19. januarja 1899, 1. junija 1930 in 1. februarja 1938). Skupaj pa je v omenjenem obdobju opera doživela kar 32 uprizoritev v osmih sezonah (1898/99, 1900/01, 1904/05, 1906/07, 1909/10, 1929/30, 1930/31, 1938/39). Wagnerjev operni libreto je v slovenski jezik prvi prevedel klasični filolog in prevajalec Mihael Markič (1864–1939).
V sodobnejšem času so Lohengrin uprizorili 13. maja 1961. leta. V naslovni vlogi je tedaj zablestel tenorist Josip Gostič, čigar interpretacije Lohengrina so bile deležne priznanja tudi na nekaterih najpomembnejših evropskih opernih odrih. Predstavi v režiji Hinka Leskovška je dirigiral Demetrij Žebre. Libreto pa je za premiero na novo prevedel Pavel Oblak (1922–), čigar prevod je uporabljen tudi na tokratni uprizoritvi.
»Z zgodbo o labodjem vitezu Lohengrinu se je Wagner sicer srečal že leta 1840, ko je med pripovedkami bratov Grimm iskal tisto o pevskem tekmovanju na Wartburgu za svojo opero Tannhäuser. Takrat še ni mislil, da bo pripovedko o Lohengrinu dejansko uporabil v kasnejšem opernem delu. Ideja o operi se mu je namreč porodila šele leta 1845 med poletnim dopustom v Marienbadu, danes češkem zdravilišču Márianské Lázně. Tam se je Wagnerja po intenzivnem branju nemške književnosti, kakršna je ep o gralu Parzival Wolframa von Eschenbacha, lotila prava lohengrinovska mrzlica. Še istega leta je napisal operno besedilo o vitezu z labodom in izjalovljeni odrešitvi. Vitez pride na pomoč dekletu in se z njo poroči, vendar živi z njo le toliko časa, dokler ga ona ne vpraša, kako mu je ime in od kod prihaja.
Wagnerju je torej pripovedka o Lohengrinu ponudila primeren material, da je z njo lahko izpovedal svoje ideje o pomembnem poslanstvu umetnosti. Lohengrin je iskal ženo, ki bi verovala vanj. Iskal je ženo, ki bi ga ljubila takega, kot je. Še več, ki bi ga brezpogojno ljubila. Toda ljudje so mu s svojo zavistjo dokazali, da ga ne razumejo, in mu tako na silo iztrgali priznanje božanskega. Poražen se je moral umakniti v samoto. V Lohengrinovi usodi se kaže temeljna ideja o Wagnerjevem globoko doživetem poslanstvu umetnika kot rešitelja celotnega človeštva. Wagner sam je zahteval, naj ga družba ceni brez pomislekov, ker je umetnik, ker je torej ‘idealni predstavnik človeštva’. V brezpogojni veri v umetnikovo poslanstvo pa je videl tudi možnost za rešitev civilizacije pred propadom,« je v programski list zapisal Jernej Weiss. »Čeprav Wagnerjev Lohengrin prvenstveno temelji na mitološki tematiki, ima njegova zgodba vendarle tudi resnično zgodovinsko ozadje. Dogajanje je namreč postavil v čas vladanja nemškega kralja Henrika I. Ptičarja (Heinrich der Vogler), ki se odpravlja v vojno proti Madžarom. Tako se v Wagnerjevem libretu pravljična tematika prepleta z zgodovinskim ozadjem. Z Lohengrinom je skladatelj sklenil svoje prvo ustvarjalno obdobje. Z njim se je dokončno odmaknil od dotedanje kompozicijske prakse točkovne opere. Sprechgesang, deklamacijsko petje, zamenja arije in recitative, vse je grajeno v širokem glasbenem loku, z brezkončno melodijo, posamezne osebe na odru, položaje in odtenke naznanjajo vodilni motivi, orkester ni le spremljevalec solistov, ansamblov in zborov, temveč nosilec dogajanja, ki samostojno muzicira. Kljub temu Lohengrin še ni glasbena drama, ampak romantična opera v treh dejanjih. Vsekakor gre za eno Wagnerjevih najpopularnejših del, o čemer priča tudi dejstvo, da je njegov občudovalec in kasnejši mecen bavarski kralj Ludvik II. svoj mogočni grad Neuschwanstein poimenoval po labodu.«
V juliju bodo na 62. Ljubljana Festivalu gostovali še Boris Berezovski, María Pagés, prima balerine in baletni solisti, Simfonični orkester Qingdao, Zbor Mihail Ivanovič Glinka, Filharmonija Gledališča Teatro Regio Torino, Stefan Milenković, Marko Hatlak idr. Več izveste na: www.ljubljanafestival.si.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Sponzor Lohengrina: Aerodrom Ljubljana, d. d.
