Po odmevnih koncertih na Kongresnem trgu in v Cankarjevem domu se 62. Ljubljana Festival v drugi polovici julija seli v Slovensko filharmonijo in v Križanke. Edinstveno Poletno gledališče Križank vabi z izboljšanimi akustičnimi pogoji. Po lanskoletnem uspešnem sodelovanju z italijanskim podjetjem Suono Vivo je letošnja akustična školjka še večja, sega tudi v avditorij, ki ga ograjuje pred hrupom z Emonske in Zoisove ceste. Večeri z enim najbolj iskanih pianistov na svetu Borisom Berezovskim, kraljico flamenka Marío Pagés in Triom Brahms iz Moskve. Prihajajoči teden je posvečen tudi mednarodni likovni koloniji, ki jo že 17 let navdihujejo Križanke.
George Pehlivanian: Akustika v Križankah je »The best!«
Koncerti na Kongresnem trgu so bili svojevrsten podvig za Festival Ljubljana. Po odlično izpeljanih koncertih z dobrimi odmevi se program 62. Ljubljana Festivala nadaljuje na drugih prizoriščih, predvsem v Križankah. Poletno gledališče pričakuje obiskovalke in obiskovalce z izboljšanimi akustičnimi pogoji. Po lanskoletnem uspešnem sodelovanju z italijanskim podjetjem Suono Vivo je letošnja akustična školjka še večja, sega tudi v avditorij, ki ga ograjuje pred hrupom z Emonske in Zoisove ceste. Danes si jo je ogledal tudi dirigent George Pehlivanian, ki je navdušeno vzkliknil: »The best!«
Stari znanec slovenskega občinstva bo Orkestru Slovenske filharmonije dirigiral v ponedeljek, 14. 7., ob 21.00. Na sporedu bodo dela Hačaturjana in Rahmaninova.
Dirigent George Pehlivanian je ameriški dirigent armenskega rodu, rojen v Libanonu. Ko je bil še otrok, so se starši iz Bejruta zaradi državljanske vojne umaknili v Združene države Amerike, kjer je začel študirati glasbo. Dirigiranje se je učil pri Pierru Boulezu, Lorinu Maazelu in Ferdinandu Leitnerju. Po letu 1991, ko je zmagal na tekmovanju dirigentov v francoskem Besançonu, se mu je odprla mednarodna umetniška pot, ki ga vodi k številnim svetovnim orkestrom. Med letoma 2005 in 2008 je bil šef dirigent Slovenske filharmonije. Leta 2011 je v Franciji ustanovil festival, ki združuje mladinske evropske orkestre, od leta 2012 je profesor na Nacionalnem konservatoriju za glasbo v Parizu, od leta 2013 pa ima razred za dirigiranje na Višji šoli za glasbeno izobraževanje v Madridu.
Kot solist bo nastopil Boris Berezovski, ki je danes eden najbolj iskanih pianistov na svetu. Slovenska publika ga pozna že zelo dolgo, saj je bil že večkrat naš gost in vselej je navdušil s sijajnim igranjem, interpretacijo in bleščečim tehničnim znanjem. Rojen je bil leta 1969 v Moskvi in je v domačem kraju študiral na slovitem Konservatoriju v razredu Elisse Virsaladze. Ko je prvič nastopil v slavni londonski dvorani Wigmore Hall, ga je kritik The Timesa opisal kot »umetnika osupljive virtuoznosti in ogromne notranje muzikalne moči in kot prihajajočo glasbeno zvezdo«. Dve leti pozneje, leta 1990, je Boris Berezovski zmagal na mednarodnem tekmovanju Čajkovski v Moskvi. Umetnik nastopa z vsemi svetovnimi orkestri in dirigenti, kot so Masur, Dutoit, Pletnev, Pappano, obenem pa se veliko ukvarja s komorno glasbo. Najraje sodeluje z Vadimom Repinom (pred leti sta imela recital tudi v Ljubljani), v klavirskem duu z Brigitte Engerer ali pa v triu z violončelistom Aleksandrom Knjazijevim in violinistom Dmitrijem Mahtinom. Boris Berezovski ogromno nastopa tudi kot solist na recitalih v vseh najpomembnejših svetovnih dvoranah in na festivalih.
Eden najbolj iskanih pianistov na svetu bo v okviru 62. Ljubljana Festivala nastopil kar dvakrat. V torek, 15. 7., bo v Slovenski filharmoniji izvedel dela Debussyja in Rahmaninova.
Kraljica flamenkaMaría Pagés
Na oder Poletnega gledališča v Križankah ponovno prihaja kraljica flamenka María Pagés. V sredo, 16. 7., bo ob 21.00 predstavila avtorski projekt Avtoportret, katerega režiserka, koreografinja in kostumografka je. Besedila in glasba so delo umetnikov, kot so José Saramago, Antonio Machado, Miguel Hernández, Federico Garcia Lorca, Ben Sahl, Alberto Cortéz, José »Fyty« Carrillo, Isaac Munoz, kraljica flamenka pa je za svojo predstavo uporabila tudi španske ljudske in tradicionalne pesmi.
Plesna predstava Avtoportret je bila prvič izvedena na Mednarodnem forumu v Tokiu leta 2008. S tem delom se je umetnica María Pagés potrdila kot globalna ustvarjalka, kot osebnost, ki si je sama tlakovala pot in ustvarila lastni in posebni koreografski svet, v katerem je flamenko jezik in glas za izražanje življenjskih izkušenj. To je njen pogled na vse, kar se dogaja zunaj nje, in je obenem iskanje njene notranjosti. Projekt se je začel rojevati leta 2006, ko ji je sloviti Mihail Barišnikov predlagal, naj ustvari projekt, ki jo bo razkril kot osebnost, kot plesalko in kot ustvarjalko. Nastala je predstava v štirih slikah, ki odkriva odločilni trenutek: ko se nekdo pogleda v zrcalu in prvikrat prepozna samega sebe. Kot slikar pred svojim platnom tudi koreografinja in plesalka flamenka pleše in upodablja linije svoje identitete in svoje bistvo preliva v čustveni svet in gibanje.
Avtoportret je umetnica izvedla v številnih španskih pa tudi drugih mestih v Evropi, Kanadi in Združenih državah Amerike. Povsod je doživel velik uspeh in prejel tudi nekaj nagrad: izbiro strokovne kritike za najboljšo predstavo, nagrado giraldillo v Sevilli leta 2008 in nagrado publike za najboljšo predstavo na 13. festivalu mesta Jerez leta 2009.
»Vedno sem čutila, da se najbolje izražam s plesom. In vedno sem bila prepričana, da je ples vednost o sebi in raziskovanje sveta. Moj avtoportret je vaja o poznavanju sebe in izhaja iz veselja, ki sem ga vselej občutila ob opazovanju avtoportretov velikih umetnikov, kot so da Vinci, Ruben, Rembrandt, Goya, van Gogh, Picasso, Matisse. V njihovih portretih lahko občutimo njihove duše. Avtoportret je pravzaprav moje potovanje od zrcalne podobe v moj notranji svet: od fizičnega do psihološkega študija. To je plesno potovanje, prežeto s čustvi, občutji, inteligenco, sprehod od tujega do intimnega, od rutine do transcendentalnega,« je zapisala María Pagés.
»Ali María Pagés pleše? Posajena prav tako kot vsako drugo človeško bitje v zemljo, po kateri hodimo, se od nas razlikuje le po tem, da zanjo tla, po katerih njena stopala izrisujejo vprašanja in odgovore, niso le nenadomestljiva podlaga, na kateri se lahko njen gib ob vsakem koraku naprej ali nazaj izteče v neprekinjeni celoti. Pri Maríi Pagés tla skrivnostno lebdijo, kot če se ne bi mogla otresti zemlje in razpršiti v zraku, sledeč potem, na katere nas mamijo njene roke. Prav vsi se zavedamo dejstva, da se je María Pagés naselila v geniju plesa. To vemo vsi in to tudi razglašamo. A v tej ženski je še nekaj več: kadar pleše, se z njo premika vse, kar jo obdaja.Niti zrak niti zemlja nista enaka po tem, ko je plesala María Pagés,« je zapisal José Saramago.
María Pagés, ki se je rodila v Sevilli, je svetovno uveljavljena umetnica, znana po lastnem konceptu estetike flamenka. Plesalka, za katero je umetnost brezmejna, si je upravičeno izbojevala pomemben prostor na svetovni plesni sceni. Z uporabo konvencionalnih kod v jeziku flamenka in raziskovanjem njegove notranjosti in zunanjosti se je Pagésova uveljavila kot prava pionirka ustvarjanja flamenka – zvrsti umetnosti, ki se nenehno razvija in je vselej sodobna in živa. V svojih koreografijah presega kulturne razlike, saj je prepričana, da umetniška interakcija spodbuja razumevanje med ljudmi. Kot pravi sama, je flamenko nazoren primer tega, kako lahko združevanje kultur, ras in ver prispeva k ustvarjanju prav vsem skupnega odziva.
Trio Brahms iz Moskve
V Križevniški cerkvi bo v četrtek, 17. 7., ob 20.00 koncert Tria Brahms iz Moskve, ki bo izvedel dela Straussa, Brahmsa in Šoštakoviča.
Klavirski trio je leta 1993 zmagal na 13. mednarodnem tekmovanju za komorno glasbo v italijanskem mestu Trapani in leta 1996 na 1. mednarodnem tekmovanju za komorno glasbo Joseph Joachim v Weimarju. Vsi trije člani ansambla so diplomanti Konservatorija Čajkovski in Ruske akademije za glasbo Gnesin, pobudo za nastanek tria pa je dala pianistka Natalija Rubinstein. K sodelovanju je povabila še violinista Nikolaja Sačenka in violončelista Kirila Rodina. Glasbeniki so se javno prvič predstavili leta 1991, že štiri leta pozneje so postali stalni ansambel Moskovske državne filharmonične družbe, leta 1998 in 2006 pa jih je nagradil tudi ruski predsednik.
Trio Brahms iz Moskve redno nastopa v vseh pomembnih ruskih dvoranah, z enako velikim uspehom pa tudi v zahodni Evropi, Avstraliji in Južni Koreji. Že od leta 1994 so redni gostje jesenskega Festivala v Moskvi in se tako pridružujejo najboljšim umetnikom, kot so Natalija Gutman, Godalni kvartet Borodin, Moskovski klavirski trio, Nikolaj Petrov in drugi. Leta 1998 so umetniki ustanovili posebno fundacijo, ki skrbi za uresničitev številnih kulturnih dobrodelnih programov.
Kot solist bo s triom nastopil klarinetist Woo Yun Kim. Leta 1992 se je rodil v Južni Koreji. Od leta 2011 študira na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu in je kljub mladosti dobitnik nagrad na nekaterih mednarodnih in nacionalnih tekmovanjih. Že zgodaj je začel dobivati vabila azijskih orkestrov, večkrat pa igra tudi na recitalih. Kim se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri umetnikih, kot so Martin Frost, Karl Leister, Eduard Brunner, Paul Meyer. Trenutno je njegov učitelj Ralph Manno.
XVII. mednarodna likovna kolonija
V nedeljo, 13. 7., se v Križankah pričenja tradicionalna likovna kolonija. Navdihe bodo v Križankah iskali umetniki iz Slovenije – Jerneja Smolnikar, Janko Orač, Rihard Bandelj Riki in Leon Zakrajšek, Hrvaške – Slavica Marin, Srbije – Čedomir Vasić, Makedonije – Dimitar Malidanov ter Bolgarije – Živko Ivanov.
Selektor je Tomo Vran, ki se ob tokratni koloniji sprašuje, kje je še kaj prostora za intimno likovno ustvarjanje: »V času, ko moderna tehnika vedno bolj izpodriva našo lastno imaginacijo, ko nam informacije in podobe na PC-jih, tablicah, pametnih telefonih itd. sugerirajo razni Googli, Yahooji, Twitterji, Facebooki, se sprašujem, kje je v tem svetu prostor za intimno likovno ustvarjanje in ali je sploh še potreba po tem. Bi bilo treba glede na sodobne smernice tudi v umetnosti spremeniti koncept, ga posodobiti ali končati in začeti drugače, znova? Pozornost javnosti se predvsem glede vizualne umetnosti v zadnjih desetletjih obrača pretežno k projektom, k eventom, ki so vsekakor medijsko zanimivejši in ne zahtevajo toliko lastne percepcije. Dovolj je, če prebereš spremljajoče tekste, pa se ti zdi, da si razumel.
Če je res ‘sanjarjenje’ stvar preteklosti, arhaizem, kakšne bodo posledice? Ali bo vsak individuum še lahko vse svoje življenje sam in z lastnim doživljanjem ponotranjil in ustvarjal svoj notranji svet, svet lastne fantazije ali mu jih bodo v prihodnosti kar ‘downloadali’? Razvoj je bliskovit in sodobna umetnost, kakršnakoli že, ne more stati ob strani. Problem je, da smo vedno bolj v dvomih, kaj sodobna umetnost pravzaprav sploh je …
Kot sem že v preteklih letih večkrat omenil, se Mednarodna likovna delavnica Festivala Ljubljana od vrste podobnih razlikuje predvsem po tem, da je aktualno urbana, vendar je obenem izrazito intimna. Možnost miru, ki jo ponuja ambient Plečnikovih Križank, sredi mesta, ki v tem poletnem času dobesedno vrvi od najrazličnejšega kulturnega dogajanja, je neprecenljiva. Do danes jo je tako ocenilo že več kot sto osemindvajset slikark in slikarjev iz Slovenije in Evrope. Ljubljano so zapustili zadovoljni s tem, kar so doživeli, zelo zadovoljni z rezultati lastnega dela in hvaležni organizatorju Festivalu Ljubljana, da jim je to izkušnjo omogočil.«
Družbena odgovornost
Festival Ljubljana že tretje leto pripravlja brezplačne tematske ustvarjalne delavnice za otroke. Tokrat jih namenja otrokom z manj priložnostmi. Projekt pripravlja v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki skrbi, da je poletje lahko brezskrbno tudi za tiste otroke, katerih starši jim ne morejo zagotoviti posebnih počitnic. Vodja delavnic bo Katarina Kukovič.
Prva, poimenovali smo jo Barvna svetloba, bo potekala ob mednarodni likovni koloniji med 14. in 18. 7.
Odprtje razstave del velikih in malih umetnikov bo v petek, 18. 7., ob 12.00 v Viteški dvorani Križank.
Vljudno vabljeni.
V juliju bodo na 62. Ljubljana Festivalu gostovali še prima balerine in baletni solisti, Simfonični orkester Qingdao, Zbor Mihail Ivanovič Glinka, Filharmonija Gledališča Teatro Regio Torino, Stefan Milenković, Marko Hatlak idr.
Več izveste na: www.ljubljanafestival.si.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Sponzor koncertov Borisa Berezovskega: Poslovni sistem Mercator, d. d.
Sponzor večera flamenka: SRC, d. o. o.
Medijski sponzor večera flamenka: Parada plesa
Častna pokroviteljica večera flamenka je veleposlanica Španije nj. eksc. Anunciada Fernández de Córdova.
Sponzor ustvarjalnih delavnic za otroke: Zavarovalnica Triglav, d. d., Mladi upi
