Po mogočnem odprtju s Carmino Burano in ognjemetom, ki je razsvetlil Ljubljanski grad, v okviru 62. Ljubljana Festivala še dva koncerta na Kongresnem trgu: Verdijev Rekviem pod taktirko Riccarda Mutija in večer opernih arij z Elīno Garanča. V Cankarjevem domu po nekaj desetletij Wagnerjeva opera Lohengrin, v Križevniški cerkvi pa gostovanje venezuelskega kitarista Gioberthyja Joséja.
Kitarski večer v Križevniški cerkvi
V nedeljo, 6. julija, bo ob 20.00 v Križevniški cerkvi kitarski koncert mladega Venezuelca Gioberthyja Joséja, študenta prestižnega magistrskega študija klasične kitare na Univerzi v Alicanteju v Španiji. Svoje znanje izpopolnjuje pri najpomembnejših svetovno uveljavljenih mojstrih kitare, kot so David Russell, Manuel Barrueco, Paul O’ Dette, Hopkinson Smith, Favio Zanon, Ignacio Rodes, Roberto Aussel, Carlos Bonell. Najprej je študiral na Glasbeni šoli v Caracasu in leta 2006 končal z odliko. Po diplomskem nastopu so zapisali: »Gioberthy je svoj študij mojstrsko končal z neizmerljivo tehnično zahtevnim recitalom in osupljivo interpretacijo, ki jo zmorejo le grandiozni mojstri šestih strun.«
Kot koncertni izvajalec in solist je koncertiral v različnih mestih po Venezueli, nastopil je tudi na različnih univerzah in konservatorijih, kjer je zmeraj prejemal odlične kritike. Mednarodni debi je doživel letos v Španiji. Gioberthy se izpopolnjuje tudi kot dirigent.
Kot dirigent vodi orkestra, in sicer kitarski orkester iz Hatilla ter značilni latinskoameriški orkester šole Escuela De Artes Integradas Centro Unesco. Poleg tega ima več kot pet let izkušenj kot učitelj, pri čemer je zelo uspešen. Leta 2010 mu je župan Hatilla podelil celo laskavi naziv za posebne dosežke, ki si ga je prislužil zaradi »izjemnega truda pri izobraževanju mladih iz Hatilla«. Izvedel je tudi številne neprofitne delavnice in učne ure na javnih šolah, v mestnih četrtih in vaseh, da bi s tem spodbudil učenje kitare tako pri mladih kakor tudi odraslih. Napisal je več transkripcij ter priredb za kitaro in druge sestave, lotil pa se je tudi pisanja učbenikov.
V Ljubljani bodo na sporedu skladatelji: L. Brouwer, L. de Narvaez, J. Dowland, J. S. Bach, F. Sor, J. Alberto Hernández, R. Riera, A. Lauro, A. Montes, I. Figueredo, C. Domeniconi.
Verdijev Rekviem
7. julija pričakujemo nepozaben koncert, posvečen spominu na deseto obletnico smrti Carlosa Kleiberja in v počastitev predsedovanja Republike Italije Svetu Evropske unije. Slavni dirigent Riccardo Muti bo ob 21.00 na Kongresnem trgu v Verdijevem Rekviemu združil Mladinski orkester Luigi Cherubini, ki ga je ustanovil leta 2004, v njem pa so mladi glasbeniki iz vseh italijanskih regij, Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Akademije za glasbo, Ljubljana, Zbor Furlanije – Julijske krajine in Zbor Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta. Pridružili se jim bodo glasbeniki iz Berlinske filharmonije, Čikaškega simfoničnega orkestra, Orkestra Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta, Filharmoničnega orkestra iz Sankt Peterburga, Francoskega nacionalnega orkestra, Simfoničnega orkestra Kraljevega gledališča Théâtre Royal de la Monnaie, Filharmoničnega orkestra iz Londona in Dunajske filharmonije.
Solisti večera bodo Tatiana Serjan, sopran, Daniela Barcellona, mezzosopran, Saimir Pirgu, tenor, in Riccardo Zanellato, bas.
Eden največjih živečih svetovnih dirigentov Riccardo Muti je bil rojen v Neaplju. Po študiju na Konservatoriju sv. Petra je doštudiral kompozicijo in dirigiranje na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu. Nase je opozoril leta 1967, ko je kot anonimni udeleženec tekmovanja dirigentov prejel prvo nagrado. Že naslednje leto je postal glavni dirigent na festivalu Glasbeni maj v Firencah in to ostal vse do 1980. Leta 1971 ga je Herbert von Karajan povabil na Salzburške slavnostne igre. Tam je vsakoletni gost in je leta 2010 praznoval štiridesetletnico sodelovanja. V sedemdesetih je bil šef dirigent orkestra Filharmonija iz Londona, med 1980 in 1992 je bil umetniški direktor Orkestra iz Filadelfije. Med 1986 in 2005 je bil umetniški direktor gledališča Teatro alla Scala in v tem času so v slovitem gledališču uprizorili pomembne projekte, od Mozarta do Wagnerja, pa tudi številna redkeje izvajana in pozabljena dela. Posebno pomemben pa je Mutijev repertoar Verdijevih oper. Dirigira vsem najpomembnejšim svetovnim orkestrom. Ko je dirigiral Dunajskim filharmonikom ob njihovi 150-letnici, ga je orkester odlikoval z zlatim prstanom v znak posebnega spoštovanja in naklonjenosti. Kar štirikrat je dirigiral tudi prestižni Novoletni koncert.
Umetnik je ob vsem svojem delovanju tudi socialno angažirana osebnost. S številnimi koncerti se je na krajih, ki simbolizirajo tragično preteklost v zgodovini, spomnil dogodkov pod geslom Poti prijateljstva: v Sarajevu, Bejrutu, Jeruzalemu, Moskvi, Kairu. Riccardo Muti je za svoje ogromno delo dobil številna priznanja in najvišje nagrade v domovini in tujini: je vitez velikega križa Republike Italije, prejel je odlikovanje za državne zasluge Nemčije, nosi francoski naziv častnik častne legije. Salzburški Mozarteum mu je podelil srebrno medaljo za prispevek k razumevanju Mozartove glasbe, je tudi častni član dunajskega Društva prijateljev glasbe in dunajske Državne opere.
Septembra 2010 je postal glasbeni direktor Čikaškega simfoničnega orkestra in isto leto tudi glasbenik leta. Leta 2011 je prejel nagrado grammy za žive posnetke Verdijevega Rekviema s Čikaškim simfoničnim orkestrom in zborom. Isto leto je postal častni član Dunajske filharmonije in dosmrtni častni direktor Opere v Rimu. Maja 2012 mu je papež Benedikt XVI. podelil najvišje papeško odlikovanje – postal je vitez velikega križa prvega razreda reda sv. Gregorja Velikega.
Tatiana Serjan je danes med vodilnimi svetovnimi sopranistkami. Študij solopetja je končala v Sankt Peterburgu in mednarodno umetniško pot začela v Gledališču Regio di Torino v vlogi Lady Macbeth v Verdijevi operi Macbeth. S to vlogo je prepotovala svet in nastopala v vseh pomembnih opernih hišah. Serjanova poje z vsemi uglednimi svetovnimi dirigenti in sodeluje s številnimi opernimi režiserji, njen repertoar obsega vse pomembnejše vloge za njen glas. Umetnica je tudi iskana koncertna pevka.
Mezzosopranistka Daniela Barcellona je bila rojena v Trstu, kjer je tudi študirala solopetje. Je dobitnica nagrad na mednarodnih tekmovanj v Spoletu, Padovi, Pavarotti v Filadelfiji. Njena umetniška kariera se je začela leta 1999, ko je debitirala na Rossinijevem festivalu v Pesaru. Danes njen repertoar vsebuje vse pomembne vloge za mezzosopran. Barcellona poje na vseh velikih opernih odrih z najboljšimi dirigenti.
Tenorist Saimir Pirgu je bil rojen v Albaniji in je diplomiral na Konservatoriju Claudio Monteverdi v Bolzanu. Že z enaindvajsetimi je zmagal na prestižnih pevskih tekmovanjih Caruso in Tito Schipa, leto pozneje pa ga je Claudio Abbado izbral za vlogo Ferranda v Mozartovi operi Così fan tutte v Ferrari. Umetniku se je nato odprla sijajna pevska kariera, saj ga je leta 2011 maestro Muti izbral za tenorski part v Verdijevem Rekviemu za Salzburške slavnostne igre, po tem uspehu pa ga vabijo k sodelovanju vse pomembne evropske in ameriške operne hiše.
Basist Riccardo Zanellato je leta 1996 zmagal na tekmovanju Operalia in debitiral v Bologni in Bergamu. Odprla se mu je mednarodna umetniška kariera, ki ga zaznamuje zlasti kot sijajnega pevca Verdijevih vlog, pri čemer pa Zanellatov repertoar obsega tudi operne vloge Rossinija, Bellinija, Donizettija in Puccinija. Tudi ta umetnik je priljubljen gost vseh pomembnih opernih hiš, v bližnji prihodnosti bo pel v Salzburgu, Dresdnu, Parizu, Stockholmu in na Dunaju.
Mladinski orkester Luigi Cherubini je leta 2004 ustanovil Riccardo Muti. Sedež ima v Piacenzi in na Festivalu v Raveni, kjer vsako poletje priredijo poletno šolo. Ansambel sestavljajo mladi inštrumentalisti, mlajši od trideset let in iz vse Italije. Izmed veliko prijavljenih jih izbira posebna žirija, v kateri so člani evropskih orkestrov, predseduje pa ji maestro Muti. Vsak lahko sodeluje v ansamblu tri leta in pozneje mu ni težko najti prostora v prestižnih profesionalnih orkestrih. Mlade člane tesno povezuje veselje do skupnega muziciranja daleč od rutine in tekmovalnosti, kar jim vsekakor kaže novo pot, kako postati dober glasbenik. Repertoar orkestra se pne od baroka do literature 20. stoletja. Turneje vodijo ansambel v vsa italijanska mesta pa tudi v evropske operne hiše. Poleg Mutija sodelujejo z njim drugi pomembni dirigenti in umetniki.
Koncert opernih arij
8. julija bo ob 21.00 na Kongresnem trgu nastopila slovita mezzosopranistka Elīna Garanča, dobitnica številnih nagrad in ljubljenka najbolj prestižnih odrov sveta. Še posebej je zaslovela leta 2003 z nastopom na Salzburškem festivalu. Za njen glas pravijo, da je svilen in vznemirljiv ter hkrati zrel.
Rodila se je v glasbeni družini v Rigi. Študirala je na latvijski Akademiji za glasbo pri svoji materi. Leta 1999 je zmagala na pevskem tekmovanju Mirjam Helin, leta 2001 pa se je uvrstila v finale svetovnega tekmovanja BBC Cardiff Singer of the World. Profesionalno kariero je začela kot stalna umetnica v državnem gledališču Südthüringischer Staatstheater v Meiningnu, kjer je nastopala v glavnih vlogah, prav tako pa tudi kot stalna članica Frankfurtske opere. Septembra 2005 je začela ekskluzivno snemati pri nemški založniški hiši Deutsche Grammophon. Za svoj prvi solo album Aria Cantilena, ki ga je izdala marca 2007, je požela ogromno pohval občinstva in kritikov ter prejela prestižno nagrado Echo Klassik za pevko leta 2007. Njen drugi solo album Bel Canto pa je bil prav tako sprejet z velikim navdušenjem.
Od takrat se je Elīna Garanča z nastopi v vodilnih opernih hišah in s simfoničnimi orkestri po vsem svetu hitro uveljavila kot ena od največjih zvezd. S čudovitim glasom, inteligentno muzikalnostjo in očarljivimi upodobitvami na odru vedno znova pridobi naklonjenost poslušalcev in kritike. Pred kratkim je začela veliko evropsko turnejo za promocijo svojega najnovejšega albuma Romantique (zanj je ponovno prejela nagrado echo klassik), ki ga je posnela za založbo Deutsche Grammophon. Maja 2014 jo je Dunajska državna opera odlikovala s častnim nazivom komorne pevke (Kammersängerin). Kot ena izmed njegovih najmlajših prejemnic je Garanča te časti deležna zaradi predanosti operni hiši, saj je v njej od prvega nastopa leta 2003 v kar osemnajstih vlogah nastopala že več kot stoštiridesetkrat.
Pri nas bo nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki mu bo dirigiral prav tako priznani Karel Mark Chichon, ki je redni gost številnih vodilnih orkestrov in opernih hiš. Rodil se je leta 1971 v Londonu. Študiral je na tamkajšnji Kraljevi glasbeni akademiji in med drugim deloval kot pomočnik dirigentoma Giuseppeju Sinopoliju in Valeriju Gergijevu. V svoji bogati karieri je bil šef dirigent in umetniški direktor Latvijskega državnega simfoničnega orkestra (2009–2012) in šef dirigent Graškega simfoničnega orkestra (2006–2009). Trenutno deluje kot šef dirigent nemškega radijskega orkestra Saarbrücken Kaiserslautern. Poleg tega redno dirigira v Dunajski državni operi, Berlinski operi, Bavarski državni operi v Münchnu, opernem gledališču Teatro dell’Opera di Roma, gledališču Teatro Comunale di Bologna, španskem Teatro Real Madrid, Gran Teatre del Liceu ter orkestrom, kot so Kraljevi orkester Concertgebouw, Londonski simfonični orkester, Berlinski radijski in simfonični orkester, Dunajski simfoniki, Dunajski radijski in simfonični orkester, Angleški komorni orkester, italijanski Orchestra Sinfonica Nazionale della RAI, Ruski državni orkester itd. Kmalu bo debitiral z Madame Butterfly v Metropolitanski operi v New Yorku in La Bohème v milanski Scali. Za njegov prispevek h glasbi mu je njeno visočanstvo kraljica Elizabeta II. junija 2012 podelila britansko odlikovanje Officer of the Most Excellent Order of the British Empire (OBE).
Kot zanimivost naj povemo, da je poročen z mezzosopranistko Elīno Garanča, s katero imata dve hčerki.
Na večeru v Ljubljani bomo prisluhnili arijam iz oper Devica Orleanska, Samson in Dalila, Kraljica iz Sabe, Carmen.
Stojišča na Kongresnem trgu
Tudi Rekviem in koncert opernih arij bo možno spremljati s stojišč po ugodnejši ceni (9 evrov). Za otroke do 14. leta starosti bodo stojišča brezplačna.
Wagnerjev Lohengrin
10. julija bosta ob 18.00 simfonični orkester in zbor HNK v Zagrebu v Cankarjevem domu izvedla Wagnerjevo opero Lohengrin. Pri nas bo izvedena po nekaj desetletjih.
Za prvo uprizoritev na slovenskih tleh velja datum 12. april 1893. leta. Do začetka druge svetovne vojne so sledile še tri premiere Lohengrina v slovenskem Deželnem gledališču (19. januarja 1899, 1. junija 1930 in 1. februarja 1938). Skupaj pa je v omenjenem obdobju opera doživela kar 32 uprizoritev v osmih sezonah (1898/99, 1900/01, 1904/05, 1906/07, 1909/10, 1929/30, 1930/31, 1938/39). Wagnerjev operni libreto je v slovenski jezik prvi prevedel klasični filolog in prevajalec Mihael Markič (1864–1939).
V sodobnejšem času so Lohengrin uprizorili 13. maja 1961. leta. V naslovni vlogi je tedaj zablestel tenorist Josip Gostič, čigar interpretacije Lohengrina so bile deležne priznanja tudi na nekaterih najpomembnejših evropskih opernih odrih. Predstavi v režiji Hinka Leskovška je dirigiral Demetrij Žebre. Libreto pa je za premiero na novo prevedel Pavel Oblak (1922–), čigar prevod je uporabljen tudi na tokratni uprizoritvi.
»Z zgodbo o labodjem vitezu Lohengrinu se je Wagner sicer srečal že leta 1840, ko je med pripovedkami bratov Grimm iskal tisto o pevskem tekmovanju na Wartburgu za svojo opero Tannhäuser. Takrat še ni mislil, da bo pripovedko o Lohengrinu dejansko uporabil v kasnejšem opernem delu. Ideja o operi se mu je namreč porodila šele leta 1845 med poletnim dopustom v Marienbadu, danes češkem zdravilišču Márianské Lázně. Tam se je Wagnerja po intenzivnem branju nemške književnosti, kakršna je ep o gralu Parzival Wolframa von Eschenbacha, lotila prava lohengrinovska mrzlica. Še istega leta je napisal operno besedilo o vitezu z labodom in izjalovljeni odrešitvi. Vitez pride na pomoč dekletu in se z njo poroči, vendar živi z njo le toliko časa, dokler ga ona ne vpraša, kako mu je ime in od kod prihaja.
Wagnerju je torej pripovedka o Lohengrinu ponudila primeren material, da je z njo lahko izpovedal svoje ideje o pomembnem poslanstvu umetnosti. Lohengrin je iskal ženo, ki bi verovala vanj. Iskal je ženo, ki bi ga ljubila takega, kot je. Še več, ki bi ga brezpogojno ljubila. Toda ljudje so mu s svojo zavistjo dokazali, da ga ne razumejo, in mu tako na silo iztrgali priznanje božanskega. Poražen se je moral umakniti v samoto. V Lohengrinovi usodi se kaže temeljna ideja o Wagnerjevem globoko doživetem poslanstvu umetnika kot rešitelja celotnega človeštva. Wagner sam je zahteval, naj ga družba ceni brez pomislekov, ker je umetnik, ker je torej ‘idealni predstavnik človeštva’. V brezpogojni veri v umetnikovo poslanstvo pa je videl tudi možnost za rešitev civilizacije pred propadom,« je v programski list zapisal Jernej Weiss.
»Čeprav Wagnerjev Lohengrin prvenstveno temelji na mitološki tematiki, ima njegova zgodba vendarle tudi resnično zgodovinsko ozadje. Dogajanje je namreč postavil v čas vladanja nemškega kralja Henrika I. Ptičarja (Heinrich der Vogler), ki se odpravlja v vojno proti Madžarom. Tako se v Wagnerjevem libretu pravljična tematika prepleta z zgodovinskim ozadjem. Z Lohengrinom je skladatelj sklenil svoje prvo ustvarjalno obdobje. Z njim se je dokončno odmaknil od dotedanje kompozicijske prakse točkovne opere. Sprechgesang, deklamacijsko petje, zamenja arije in recitative, vse je grajeno v širokem glasbenem loku, z brezkončno melodijo, posamezne osebe na odru, položaje in odtenke naznanjajo vodilni motivi, orkester ni le spremljevalec solistov, ansamblov in zborov, temveč nosilec dogajanja, ki samostojno muzicira. Kljub temu Lohengrin še ni glasbena drama, ampak romantična opera v treh dejanjih. Vsekakor gre za eno Wagnerjevih najpopularnejših del, o čemer priča tudi dejstvo, da je njegov občudovalec in kasnejši mecen bavarski kralj Ludvik II. svoj mogočni grad Neuschwanstein poimenoval po labodu.«
Izvedbi Lohengrina v Ljubljani bo dirigiral Nikša Bareza, ki se je učil pri največjih mojstrih svojega posla: Milanu Sachsu, Hermannu Scherchenu, Herbertu von Karajanu, Lovru pl. Matačiću. Sodeloval je s skladatelji, kot so Benjamin Britten, Carl Orff, Oliver Messiaen, Luigi Dallapiccola, Goffredo Petrassi, Dmitrij Šostakovič. Bil je dirigent in ravnatelj zagrebške operne hiše, kar dvajset let šef dirigent Simfoničnega orkestra HRT. Kot stalni dirigent je sodeloval z opernimi hišami v Zürichu, Sankt Peterburgu in Grazu. Nastopal je v Hamburški operi in milanski Scali ter v opernih hišah v Parizu, Berlinu, Münchnu, Frankfurtu, Dresdnu, Leipzigu, Pragi, Bologni, Firenzah, Parmi, Trstu, Oslu, na Dunaju. Od 2001. do 2007. je bil šef dirigent Opere in Filharmonije Robert Schumann v Chemnitzu.
Za Wagnerjev Lohenrin pravi, da je »kombinacija Wagnerjeve reforme in velikih scen, ki izhajajo iz francoske in italijanske operne zgodovine. Je velika glasbena freska, široko postavljena, z zgodovinskim, religioznim in mitološkim ozadjem. Velja za Wagnerjevo najbolj melodično operno delo. Preludij, znamenita Svadbena koračnica, arije Else, njeno slovo od Lohengrina na koncu, ljubezenski duet na začetku 3. dejanja, pa velike zborske scene itd. so prekrasne, široke melodije. Če pogledam celoten Wagnerjev opus, je prav Lohengrin zaradi svoje melodičnosti najbližje publiki.«
V naslovnih vlogah nastopajo: Hugo Mallet, Adela Golac Rilović, Dubravka Šeparović Mušović, Joachim Goltz.
V juliju bodo na 62. Ljubljana Festivalu gostovali še Boris Berezovski, María Pagés, prima balerine in baletni solisti, Simfonični orkester Qingdao, Zbor Mihail Ivanovič Glinka, Filharmonija Gledališča Teatro Regio Torino, Stefan Milenković, Marko Hatlak idr. Več izveste na: www.ljubljanafestival.si.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Koncert Gioberthyja Joséja bo potekal v sodelovanju z veleposlaništvom Bolivarske republike Venezuele.
Sponzorji Rekviema: Ambasada Republike Italije, Italijanska unija, Ljudska univerza, Trst, Banka Koper, d. d., UniCredit Banka Slovenija, d. d.
Sponzor koncerta opernih arij: Lekarna Ljubljana
Sponzor Lohengrina: Aerodrom Ljubljana, d. d.
