Danes, 30. novembra, smo v Viteški dvorani gostili novinarsko konferenco, na kateri smo predstavili prihajajoči 7. Zimski festival, ki bo potekal med 18. in 23. februarjem 2024 v Cankarjevem domu in Gallusovi dvorani. Na šestih nepozabnih koncertih se bodo občinstvu predstavili vrhunski domači in tuji glasbeniki. Direktorju in umetniškemu vodji Festivala Ljubljana Darku Brleku so se kot govorci pridružili violončelist Klemen Hvala, ki je podrobneje predstavil koncert 21. februarja, in dirigentka Živa Ploj Peršuh ter violinist Rok Zaletel Černoš, ki sta predstavila zaključni večer, 23. februarja.
Podrobnejšo predstavitev programa 7. Zimskega festivala si lahko preberete spodaj.
VELIČASTNA OTVORITEV Z BRAHMSOVIM KLAVIRSKIM KONCERTOM IN REKVIEMOM C. SAINT-SÄENSA
18. februarja bo začetek festivala naznanil nastop letošnjega zmagovalca 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana, tajvanskega pianista Kai-Min Changa. Kot solist bo zaigral enega najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru Johannesa Brahmsa, za katerega je skladatelj potreboval kar tri leta, da ga je napisal. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu, tehnično zahtevna interpretacija pa je velik izziv vsakemu pianistu. Nadarjenega glasbenika bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko uglednega francoskega dirigenta Yana Pascala Tortelierja. V drugem delu večera pa se bodo orkestru in maestru pridružili Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Festivalski zbor Virtuozi, Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljan in solisti Sophie Marin-Degor, Annalisa Stroppa, Celso Albelo ter Paul Armin Edelmann. V njihovi izvedbi bosta zazvenela Psalm Lili Boulanger, prve ženske prejemnice Rimske nagrade za kompozicijo in Rekviem Camilla Saint-Saënsa. Skladatelj, ki so ga že za časa njegovega življenja označili za glasbenega genija, je imel edinstveno sposobnost ohranjanja tradicionalne oblike s sočasnim eksperimentiranjem s sodobnimi glasbenimi stili, s čimer je vplival na preoblikovanje francoskega glasbenega okusa iz velike opere v klasično simfonijo.
Program:
J. Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83
***
L. Boulanger: »Gospodova je zemlja«, Psalm 24
C. Saint Saëns: Rekviem, op. 54
(18. februar, Cankarjev dom, 19.30)
MOČ GLASBE POD TAKTIRKO MAESTRA ROBERTA ABBADA
Dan kasneje, 19. februarja, bo v Cankarjevem domu moč slišati dve glasbeni mojstrovini pod vodstvom Italijana Roberta Abbada, Rossinijevo kantato Stabat Mater in Busonijevo orkestrsko suito Turandot. Čeprav Stabat Mater ni bilo prvo Rossinijevo versko delo, je postalo eno njegovih najbolj izvajanih, poleg originalne verzije pa so kasneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Sledila bo Busonijeva suita, za katero je skladatelj navdih našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila osnova tudi za Puccinijevo znamenito istoimensko opero. Orkestrska suita je nastala leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod avtorjevim vodstvom, od takrat pa velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del.
Roberto Abbado prihaja iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Od leta 2018 deluje kot glasbeni direktor Festivala Verdi v Parmi. V Gallusovi dvorani bo vodil Orkester Slovenske filharmonije, za vrhunsko interpretacijo Stabat Mater pa bodo prav tako poskrbeli solisti Olga Kulčinska, Gaëlle Arquez, Francesco Demuro in Riccardo Zanellato ter Komorni zbor Megaron.
Program:
G. Rossini: Stabat Mater za soliste, zbor in orkester
***
F. Busoni: Turandot, izbor iz suite, op. 41
(19. februar, Cankarjev dom, 19.30)
IZBRANA KLAVIRSKA DELA S PIANISTKO IZ RODBINE RUSKE ARISTOKRACIJE
Pianistka Olga Kern je priznana kot ena največjih umetnic svoje generacije, zaradi očarljive odrske prezence in tehnične muzikalnosti pa ji je naklonjeno tako občinstvo kot kritiki. Kariero v ZDA je začela z zgodovinsko zlato medaljo na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Van Cliburn v Teksasu kot prva ženska, ki ji je to uspelo v več kot tridesetih letih, ter z zmago na Mednarodnem tekmovanju Sergeja Rahmaninova. Od takrat redno koncertira z uveljavljenimi orkestri, kot so Simfonični orkester iz Baltimora, Detroitski simfonični orkester, Nacionalni simfonični orkester iz Washingtona, Filharmonični orkester milanske Scale, Simfonični orkester iz Pittsburgha, Orkester Moskovske filharmonije, Simfonični orkester NHK iz Tokia, Orkester Stuttgartske filharmonije idr. Na tretjem koncertu Zimskega festivala, ki bo 20. februarja v Slovenski filharmoniji, se bo predstavila s skladbami nemškega klasicizma in romantike, ameriškega modernizma ter mojstrov ruskega romanticizma.
Program:
L. van Beethoven: Variacije na Salierijevo temo
R. Schumann: Karneval, op. 9
G. Gershwin: Trije preludiji za klavir
G. Gershwin: »Fascinating Rhythm«
***
S. Rahmaninov: Izbor treh skladb iz Moments musicaux, op. 16, Etudes-Tableaux, op. 33, Morceaux de fantaisie, op. 3
S. Rahmaninov: Variacije na Corellijevo temo, op. 42
A. Skrjabin: Etude, op. 42 (izbor)
M. Balakirev: Islamej, orientalska fantazija, op. 18
(20. februar, Slovenska filharmonija, 19.30)
GLASBENO POPOTOVANJE PO ŠPANIJI
S Torellijevim in Albinonijevim Koncertom za trobento bo sredin večer, 21. februarja, v Slovenski filharmoniji popestril virtuoz Vicente Campos, ki je eden vodilnih španskih trobentačev, dobitnik nacionalne nagrade za glasbo leta 2005, solist v Simfoničnem orkestru iz Valencie in član Trobilnega kvinteta. Je profesor za trobento in vodja oddelka na Konservatoriju v mestu Castellón. Po premoru bomo prisluhnili Ljubezenskemu uroku Manuela de Falle, v katerem se bo pridružila pevka Lidia Rodriguez Gonzalez. Kot članica simfoničnega orkestra OSFE je osvojila številne nagrade in nastopila na različnih festivalih. Solista bo spremljala komorna slovenska zasedba Ensemble Dissonance, ki jo bo vodil Miguel Á. Navarro, cenjen glasbenik, profesor in dirigent. V svoji bogati karieri je sodeloval z vodilnimi imeni iz sveta klasične glasbe, kot so Luciano Pavarotti, Alfredo Kraus in Charles Dutoit. Poučeval je na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in Univerzi v Solunu ter dirigiral orkestrom, kot so Solunski filharmoniki, Orkestra iz Valencie in London Covent Garden Soloists.
Program:
G. Torelli: Koncert za trobento v D-duru
E. Granados: Intermezzo iz Goyescas
T. Albinoni: Koncert za trobento v B-duru
***
M. de Falla: Ljubezenski urok, baletna suita
(21. februar, Slovenska filharmonija, 19.30)
ZVEZDNIŠKI VIOLINIST PRVIČ V LJUBLJANI
Violinist svetovnega kova Maksim Vengerov, ki se je začel glasbeno udejstvovati že pri petih letih, se lahko pohvali z impresivnim nizom več kot 3000 koncertov po vsem svetu. Leta 1997 je bil postal prvi klasični glasbenik, ki je dobil naziv UNICEF-ov ambasador dobre volje, leta 2004 pa je postal nagrajenec BRIT Classical. Vengerov je prav tako pomemben pedagog, ki od leta 2005 svoje znanje deli s študenti na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. 22. februarja bo v Slovenski filharmoniji ustvaril večer vrhunske glasbe s pianistom Vagom Papianom. Glasbenik, ki deluje tudi kot dirigent, je leta 1984 na povabilo Valerija Gergijeva postal prvi dirigent Armenskega filharmoničnega orkestra in kasneje njegov umetniški vodja ter glavni dirigent. Do danes je dirigiral številnim orkestrom po svetu, kot koncertni partner pa redno sodeluje z mojstrom violine. Skupaj sta nastopila že na številnih odrih po Evropi, ZDA in na Daljnem vzhodu ter posnela zgoščenko za založbo EMI Classic.
Program:
J. Brahms: Scherzo za violino in klavir v c-molu, WoO posth. 2 (III. stavek iz F-A-E sonate)
C. Franck: Sonata za violino in klavir v A-duru, FWV 8
***
A. Shor: Violinska sonata št. 1
S. Prokofjev: Sonata za violino in klavir št. 2 v D-duru, op. 94bis
(22. februar, Slovenska filharmonija, 19.30)
KONCERT, V KATEREM SE PREPLETAJO DELA KLASIČNIH MOJSTROV IN MLADOSTNA VIRTUOZNOST
Zimski festival bodo sklenile tri mojstrovine iz zakladnice klasičnih del v izvedbi Slovenskega mladinskega orkestra pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Večer bodo otvorile Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, ki so nastale kot oda Josephu Haydnu in so skladateljevo prelomno delo, saj gre za prvo skladbo za veliki orkester brez solista. Sledil bo Koncert za violino št. 1 enega najpomembnejših glasbenih virtuozov Henryka Wieniawskega. Napisal ga je po naročilu ruskih plemičev, kar je potrjevalo njegov ugled skladatelja in violinista. Delo je napisal med bivanjem v Rusiji, v njem pa se izražajo bogate melodične linije, tehnično zahtevni vložki ter strastne pasaže. Zaključili bomo z Beethovnovo Simfonijo št. 3, bolj znano kot »Eroica«, ki jo je skladatelj ustvaril v obdobju, ko je izgubljal sluh. Ta osebna stiska je verjetno prispevala k intenzivnosti in globini izraza v simfoniji, ki je poleg svoje revolucionarnosti v razvoju simfonične glasbe vplivala tudi na kasnejše generacije skladateljev.
Kot solist se bo s Prvim violinskim koncertom Wieniawskega predstavil Rok Zaletel Černoš, ki se je letos kot prvi slovenski violinist udeležil prestižnega Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi. Kot štipendist Mestne občine Ljubljana se trenutno izpopolnjuje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, pri prof. A. Sorokovu.
Program:
J. Brahms: Variacije na Haydnovo temo v B-duru, op. 56a
H. Wieniawski: Koncert za violino št. 1 v fis-molu, op. 14
***
L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, »Eroica«
(23. februar, Slovenska filharmonija, 19.30)
Vstopnice so že na voljo na ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na bencinskih servisih in ostalih Eventimovih prodajnih mestih. V času predprodaje, ki za navedene dogodke traja še danes, 30. novembra, so člani Kluba Festivala Ljubljana upravičeni do 20 % popusta, v redni prodaji pa do 10 % popusta na nakup vstopnic. V Klub se je možno včlaniti prek sledeče povezave: https://ljubljanafestival.si/klub/.
Hvala za pozornost, ki jo namenjate programu Festivala Ljubljana.
Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Maruša Šinkovič Tina Berk
+386 (0)1 241 60 18 +386 (0)1 241 60 20
marusa.sinkovic@ljubljanafestival.si tina.berk@ljubljanafestival.si
ljubljanafestival.si
www.facebook.com/ljubljanafestival
www.instagram.com/ljubljanafestival
www.youtube.com/user/TheFestivalLjubljana
Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana, ki ga tudi finančno omogoča. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977.
