Letošnji Ljubljana Festival se pričenja v torek, 1. julija, ob 21.15 na Kongresnem trgu z mogočno Carmino Burano. Pod taktirko Uroša Lajovica jo bo izvedlo okrog 300 glasbenih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije. Na Kongresnem trgu se bodo nato zvrstili še trije koncerti. Na predvečer odprtja 62. Ljubljana Festivala gostovanje Carmine Burane v Trstu, prav tako na trgu, Trgu enotnosti.
Carmina Burana, kantata za sopran, tenor, bariton, zbor in orkester, odpira 62. izvedbo Ljubljana Festivala v torek, 1. julija, ob 21.15 na Kongresnem trgu. Pod taktirko Uroša Lajovica jo bo izvedlo okrog 300 glasbenih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, en solist pa prihaja iz Bolgarije. Kot solisti bodo nastopili Aida Čorbadžić, Marko Cvetko in Ivo Jordanov ter Orkester Slovenske filharmonije, Orkester in zbor SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačić in Zbor Opere Narodnega gledališča Sarajevo. Dirigenti zborov bodo Željka Ulčnik Remic, Martina Batič, Luka Vukšić, Daniel Žontara.
O Carmini Burani
Scensko kantato Carla Orffa so prvič izvedli 8. junija 1937. leta v operni hiši v Frankfurtu. Med najbolj poznane sodi njen prvi stavek O Fortuna, saj ga pogosto uporabijo v filmih in reklamnih sporočilih.
»Kantata Carmina Burana leta 1895 rojenega in leta 1982 umrlega nemškega skladatelja Carla Orffa je danes eno najpriljubljenejših del te zvrsti. Razlog gre iskati v tem, da je skladatelj prav posebno, izjemno originalno, vsebini in besedilu prilagojeno sledil srednjeveški glasbeni kulturi. V partituri najdemo postopke, sorodne starim cerkvenim lestvicam, harmonska struktura se tu in tam opira na značilne srednjeveške kvartne in kvintne postope pa tudi na heterofone obrate. Pa vendar je Orff v svoji glasbeni govorici dovolj moderen, da v naštetih arhaizmih ne vidi končnega cilja. Na njihovih osnovah namreč gradi moderne tonske slike, polne soka in moči, ki govorijo za današnjega človeka popolnoma razumljivo govorico.
Literarna podlaga kantate je skladateljev izbor originalnih pesmi učencev in študentov pretežno posvetne vsebine iz 13. stoletja, ki so jih našli v zbirki v benediktinskem samostanu blizu Bad Tölza na Bavarskem. Pesmi so v srednjeveški latinščini, v stari nemščini in stari francoščini in predstavljajo širok lok posvetnih tem, saj govorijo o spremenljivosti sreče in blaginje, minljivosti življenja, veselju nad vrnitvijo pomladi, o užitkih in pasteh popivanja, igrah na srečo, požrešnosti in poželenju. Besedila ne dosegajo visoke klasične latinščine, vendar so pesmi tako polne krepkega mladostnega zanosa in življenjske radosti, da jih še danes štejemo med najoriginalnejše literarne spomenike srednjega veka.
Pesmi se dotikajo treh vsebin: praznovanja pomladi in narave, hvalnice vinu in pitju ter poveličevanja ljubezni. Temu se prilagaja tudi glasbeno dogajanje. Kantata je razdeljena na 25 številk, na začetek in na konec dela skladatelj postavlja širok zbor, ki poje pesem O Fortuna!, in tako doseže oblikovno zaokroženost. Prvi del skladbe se odvija od številke 3 do 9 in je hvalnica lepoti narave in pomladi, v drugem delu In taberna dosežeta razposajenost in vedrina vrhunec, saj sta v štirih pesmih opevana vino in veselje. V nadaljevanju pa je središče dogajanja opevanje ljubezni.
Carl Orff je kantato Carmina Burana prvotno namenil scenski izvedbi in kot tako so jo junija 1937 tudi prvič predstavili v Frankfurtski operni hiši. Dandanes so izvedbe na opernem odru zelo redke, kar ne preseneča: glasba je tako živobarvna in zvočno bogata, da scene pravzaprav ne potrebuje,« je v koncertni list napisala Monika Kartin
Izvajalci
Dirigent Uroš Lajovic je po študiju kompozicije in dirigiranja (Ljubljana, Salzburg, Dunaj) najprej postal asistent dirigent v Slovenski filharmoniji (od leta 1972), nato je bil do leta 1991 njen stalni dirigent. Bil je tudi vodja Komornega orkestra RTV Ljubljana in šef dirigent orkestra Zagrebških simfonikov. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum. Od leta 1988 do 2012 je poučeval dirigiranje na Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost na Dunaju. Med letoma 2001 in 2006 je bil šef dirigent Beograjske filharmonije. Gostoval je v Avstriji, Švici, Italiji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Španiji, Turčiji, ZDA, Koreji in na Tajvanu ter dirigiral več kot petdesetim orkestrom. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi leta 2013 tudi avstrijsko odlikovanje častni križ za znanost in umetnost.
Aida Čorbadžić je študij solopetja končala na Visoki šoli za glasbo v Sarajevu. Od leta 2004 je tam članica Narodnega gledališča in tri leta pozneje je postala solistka. Pela je v številnih vlogah in veliko sodelovala s Sarajevsko filharmonijo doma in v tujini. Aida Čorbadžić je tudi gledališka igralka, saj je sodelovala v nekaterih gledaliških produkcijah s priznanim režiserjem Harisom Pašovićem. Je aktivna članica fundacije Bellarte artistic, ki organizira številne glasbene dogodke.
Marko Cvetko je bil rojen v Zagrebu, kjer je najprej študiral kemijo. Toda ljubezen do glasbe ga je pripeljala v umetniški svet. Leta 2000 je naredil avdicijo v zbor v Hrvaškem narodnem gledališču, že tri leta pozneje je tam debitiral kot solist. Danes sodeluje v številnih opernih produkcijah. Posebno odlično oceno je dobil za vlogo Cassia v Verdijevem Otellu na Splitskem poletju leta 2010.
Bolgarski baritonist Ivo Jordanov je leta 2006 diplomiral na Državni glasbeni akademiji in se pozneje izpopolnjeval v Rimu, tudi v opernem studiu Akademije sv. Cecilije pri Renati Scotto, Anni Vandi in Cesaru Scartonu. Leta 2009 je zmagal na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Spoletu, kar mu je omogočilo, da je dve sezoni deloval v opernem gledališču Sperimentale, kjer se je še naprej izpopolnjeval, med drugim pri Renatu Brusonu. Jordanov repertoar danes obsega veliko baritonskih opernih vlog, poleg tega pa se umetnik z veseljem posveča komorni literaturi, ki obsega dela Schumanna, Musorgskega, Čajkovskega, Rahmaninova, Brittna in de Falle.
Orkester Slovenske filharmonije se s svojimi predhodnicami Academio Philharmonicorum (1701), Filharmonično družbo (1794) in prvo Slovensko filharmonijo (1908–1913) postavlja ob bok najstarejšim na svetu. Po ponovni ustanovitvi leta 1947 so orkester vodili priznani dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro von Matačić, Oskar Danon, Uroš Lajovic, Milan Horvat, Marko Letonja in George Pehlivanian. Pet let (2008–2013) je orkester vodil priznani francoski dirigent Emmanuel Villaume, septembra 2013 je vlogo šefa dirigenta prevzela Keri-Lynn Wilson. Med njegove goste se uvrščajo vrhunska dirigentska in solistična glasbena imena. Med največje uspehe vsekakor sodita velika evropska turneja oktobra 2012. leta (enajst koncertov v uglednih koncertnih evropskih dvoranah) s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s slavno sopranistko Ano Netrebko v naslovni vlogi ter snemanje opere za založbo Deutsche Grammophon. Koncertna dejavnost orkestra je shranjena na več kot 70 zgoščenkah.
Orkester SNG Opera in balet Ljubljana je bil ustanovljen leta 1918. Po drugi svetovni vojni je postal cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bilo snemanje opere Zaljubljen v tri oranže S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajeno s Philipsovo nagrado grand prix kot najboljši posnetek leta. Orkester SNG Opera in balet Ljubljana so vodili znameniti domači dirigenti, med njimi Niko Štritof, Danilo Švara, Rado Simoniti, Vladimir Kobler, Demetrij Žebre, Bogo Leskovic, Ciril Cvetko, Samo Hubad, Lovrenc Arnič, Anton Nanut, Milivoj Šurbek, Uroš Lajovic, Marko Letonja.
Zbor SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga občasno okrepijo z gostujočimi pevci, pod vodstvom zborovodkinje Željke Ulčnik Remic prejema odlične odzive in ocene občinstva in strokovnjakov tudi za svoje samostojne koncerte in izvedbe na nastopih z drugimi
poklicnimi zbori osrednjih domačih ustanov. Izvajajo vrsto koncertov s sporedom z opernega repertoarja, oratorije in druga zborovska dela, s katerimi bogatijo svoj repertoar in prepoznavnost.
Slovenski komorni zbor je bil kot poklicni pevski zbor ustanovljen leta 1991. Do jeseni 2009 ga je vodil njegov utemeljitelj dr. Mirko Cuderman, od sezone 2009/2010 pa dirigentka Martina Batič in Steffen Schreyer, ki je bil od leta 2009 do izteka sezone 2011/2012 zborov šef dirigent. Z novo sezono 2012/2013 je funkcijo umetniškega
vodje in pomočnice direktorja Slovenske filharmonije za zbor v celoti prevzela Martina Batič. Ta 40-članski zbor je od leta 1998 del Slovenske filharmonije. V vsaki sezoni izvede povprečno 35 različnih programov, njegove osrednje naloge so predvsem izvajanje glasbe a cappella ter vokalno-instrumentalne glasbe z Orkestrom Slovenske filharmonije in drugimi slovenskimi in tujimi orkestri. Diskografija zbora je zajetna, saj šteje več kot osemdeset plošč v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba z antologijskim izborom naše zborovske glasbe, sakralne in posvetne. Zbor je dobitnik več uglednih umetniških priznanj in nagrad.
Akademski zbor Ivan Goran Kovačić je bil ustanovljen leta 1948 in je sestavni del istoimenskega študentskega kulturno-umetniškega društva. Več kot sto aktivnih članov, šolanih in nešolanih glasbenikov in navdušencev iz sezone v sezono nastopa v različnih sestavih in ob različnih priložnostih. Ta zborovski ansambel je nedvomno največji mešani pevski zbor v sosednji Hrvaški. Ali, kot sami sebe večkrat imenujejo, »navdušena skupina amaterskih profesionalcev ali profesionalnih amaterjev«. V dolgoletnem delovanju so Akademski zbor Ivan Goran Kovačić vodili pomembni dirigenti, kot sta bila Vladimir Kranjčević in Saša Britvić, leta 2003 pa je umetniško vodstvo prevzel Luka Vukšić. Pod vodstvom svojih dirigentov je zbor prepotoval celotno Evropo, ZDA in Azijo ter sodeloval s številnimi svetovnimi orkestri in dirigenti. Za umetniško delo je prejel številne nagrade in priznanja, med katerimi so nagrada mesta Zagreb, nagrada Univerze v Zagrebu in nagrada Vladimirja Nazorja.
Zbor Opere Narodnega gledališča v Sarajevu je bil ustanovljen sočasno z Opero Narodnega gledališča leta 1946. V začetku so ga sestavljali pevci amaterji, že kmalu pa je bilo v njem vse več šolanih glasov. Zbor je doživel nekaj pomembnih razvojnih faz, ki
se navezujejo na razvoj Opere. Prva faza je bila nasilno končana na začetku vojne leta 1992, od obnove leta 1996 pa je ponovno ob orkestru in solistih steber te nacionalne ustanove. Zbor redno sodeluje tudi kot koncertno telo, bodisi z orkestrom bodisi kot samostojni ansambel.
Gostovanje v Trstu
Pred uradnim odprtjem 62. Ljubljana Festivala bodo Carmino Burano izvedli v Trstu na tamkajšnjem Trgu enotnosti danes zvečer ob 21.15. Koncert je darilo mesta Ljubljane in Ljubljana Festivala mestu Trst ter njegovim prebivalkam in prebivalcem, ki redno obiskujejo tudi naše prireditve. S Carmino Burano vračamo darilo, ki nam ga je lani poklonil tržaški župan Roberto Cosolini v obliki Rossinijeve Stabat mater. Izvedla sta jo orkester in zbor Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta.
Ogenj & led
V Ljubljani se bodo na Kongresnem trgu zvrstili še trije dogodki: projekt Ogenj & led, Verdijev Rekviem in koncert opernih arij.
3. julija bodo v projektu Ogenj & led nastopili priznani makedonski kitarist Vlatko Stefanovski, saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski ter Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Posebna glasbena izkušnja prinaša glasbo magičnih zvočnih pokrajin sonca in vode, ognja in ledu. »Violinska hrepenenja se prepletajo z iskrivimi solističnimi vložki dveh mogočnih virtuozov, ki ju odlikuje z energijo nabit edinstven izraz. Prisluhnili bomo očarljivi, strastni in sanjski glasbi obeh skladateljev, kakor tudi priredbam slovenske in makedonske ljudske glasbe. Vasko Atanasovski, rojen in živeč v Sloveniji, je delno makedonskega rodu; tako se v sodelovanju z Vlatkom Stefanovskim vrača k svojim južnejšim koreninam. Vse pa zaokrožujejo izvirni aranžmaji s Komornim godalnim orkestrom Slovenske Filharmonije.
Legendarni kitarist iz Makedonije Vlatko Stefanovski je bil rojen leta 1957 v Prilepu v Makedoniji. Še kot najstnik je oblikoval skupino Leb i sol, ki je postala ena najpomembnejših imen glasbene scene bivše Jugoslavije. Skupina je izdala 14 albumov in nastopala po vsem svetu. Sredi 90-tih je Vlatko razvil odlično solo kariero. Izdal je izjemne albume: Cowboys & Indians, Sarajevo, Vlatko Stefanovski trio, Kula od karti, Thunder from the blue sky in druge. V sodelovanju z Miroslavom Tadićem je na albumih Krushevo, Treta majka, Live in Belgrade ter Live in Zagreb v novi luči prikazal dela z akustično kitaro in raziskovanje makedonske tradicionalne glasbe. V zadnjih letih koncertira po vsem svetu z vrhunskimi glasbeniki, kot je na primer Stefan Milenković, ki bo 27. 7. gostoval na Ljubljana Festivalu.
Saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski, rojen 1977. leta v Mariboru, je eden najkreativnejših in mnogostranskih slovenskih skladateljev in glasbenikov, znan predvsem po transžanrskih sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter mojstrskem pristopu do vseh glasbenih stilov. Izdal je že 10 albumov, prejel številne nagrade kakor tudi pohvale občinstva in kritikov. Redno koncertira na pomembnih festivalih in prireditvah po Evropi, igral pa je tudi že v New Yorku, Indiji in na Kitajskem. Njegova dela izvajajo mednarodno priznani solisti, ansambli, zbori in orkestri.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je ansambel štirinajstih godalcev, ki so tudi člani večjega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Ustanovili so ga leta 1993 ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Od takrat je odigral okrog 350 koncertov doma in v tujini. Od leta 1999 deluje v okviru istoimenskega društva. Spodbuja nastanek novih glasbenih del, skrbi za notne izdaje in objavlja promocijske zgoščenke. Sodeloval je z mednarodno priznanimi slovenskimi glasbenicami pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak, flavtistko Ireno Grafenauer in altistko Mirjam Kalin, gostil pa je tudi številna tuja imena svetovnih glasbenih odrov, kot so pianist Boris Berezovski, violončelisti Aleksander Rudin, Miša Majski in Enrico Dindo, kontratenorist Markus Forster, violinistke Sarah Chang, Pria Mitchell in Alissa Margulis, pianistka Polina Lešenko, hornista Stefan Dohr, oboist Jonathan Kelly, sopranistka Sabina Cvilak, flavtist Massimo Mercelli in klarinetist Giampiero Sobrino. Slednja dva bosta letos gosta Ljubljana Festivala, in sicer 24. 7., ko bosta nastopila s Filharmonijo Gledališča Teatro Regio Torino.
Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije obsega skladbe vseh stilnih obdobij. Posebno pozornost namenja stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi tistih, ki se šele uveljavljajo. Za svoje uspešno delo je prejel več nagrad in priznanj: nagrado Prešernovega sklada leta 1999, Župančičevo nagrado leta 2004, Betettovo nagrado leta 2006 in Plaketo Mesta Ljubljana leta 2012.
Verdijev Rekviem in koncert opernih arij
7. julija pričakujemo nepozaben koncert, posvečen spominu na deseto obletnico smrti Carlosa Kleiberja in v počastitev predsedovanja Republike Italije Svetu Evropske unije. Slavni dirigent Riccardo Muti bo v Verdijevem Rekviemu združil Mladinski orkester Luigi Cherubini, ki ga je ustanovil leta 2004, v njem pa so mladi glasbeniki iz vseh italijanskih regij, Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Akademije za glasbo, Ljubljana, Zbor Furlanije – Julijske krajine in Zbor Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta. Pridružili se jim bodo glasbeniki iz Berlinske filharmonije, Čikaškega simfoničnega orkestra, Orkestra Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta, Filharmoničnega orkestra iz Sankt Peterburga, Francoskega nacionalnega orkestra, Simfoničnega orkestra Kraljevega gledališča Théâtre Royal de la Monnaie, Filharmoničnega orkestra iz Londona in Dunajske filharmonije.
Solisti večera bodo Tatiana Serjan, Daniela Barcellona, Saimir Pirgu in Riccardo Zanellato.
8. julija bo na Kongresnem trgu nastopila slovita mezzosopranistka Elīna Garanča, dobitnica številnih nagrad in ljubljenka najbolj prestižnih odrov sveta. Še posebej je zaslovela leta 2003 z nastopom na Salzburškem festivalu. Za njen glas pravijo, da je svilen in vznemirljiv ter hkrati zrel. Na večeru opernih arij nas bo popeljala po opernih delih, kot so Devica Orleanska, Samson in Dalila, Kraljica iz Sabe, Carmen. Nastopila bo
s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki mu bo dirigiral prav tako priznani Karel Mark Chichon, ki je redni gost številnih vodilnih orkestrov in opernih hiš.
Stojišča na Kongresnem trgu
Festival Ljubljana letos uvaja novost za koncerte na Kongresnem trgu: stojišča z izjemno dosegljivo ceno vstopnic. Nakup vstopnic po ceni 5 oziroma 9 evrov je možen na dan dogodka. Za otroke do 14. leta starosti so stojišča brezplačna.
Wagnerjev Lohengrin
Program 62. Ljubljana Festivala se nato seli v Križanke in na druga prizorišča. 10. julija bosta zbor in orkester HNK v Zagrebu v Cankarjevem domu izvedla Wagnerjevo opero Lohengrin. Dirigiral bo Nikša Bareza, ki se je učil pri največjih mojstrih svojega posla Milanu Sachsu, Hermannu Scherchenu, Herbertu von Karajanu, Lovru pl. Matačiću. Sodeloval je s skladatelji, kot so Benjamin Britten, Carl Orff, Oliver Messiaen, Luigi Dallapiccola, Goffredo Petrassi, Dmitrij Šostakovič. Bil je dirigent in ravnatelj zagrebške operne hiše, kar dvajset let šef dirigent Simfoničnega orkestra HRT. Kot stalni dirigent je sodeloval z opernimi hišami v Zürichu, Sankt Peterburgu in Grazu. Nastopal je v Hamburški operi in milanski Scali ter v opernih hišah v Parizu, Berlinu, Münchnu, Frankfurtu, Dresdnu, Leipzigu, Pragi, Bologni, Firenzah, Parmi, Trstu, Oslu, na Dunaju. Od 2001. do 2007. je bil šef dirigent Opere in Filharmonije Robert Schumann v Chemnitzu.
Za Wagnerjev Lohenrin pravi, da je »kombinacija Wagnerjeve reforme in velikih scen, ki izhajajo iz francoske in italijanske operne zgodovine. Je velika glasbena freska, široko postavljena, z zgodovinskim, religioznim in mitološkim ozadjem. Velja za Wagnerjevo najbolj melodično operno delo. Preludij, znamenita Svadbena koračnica, arije Else, njeno slovo od Lohengrina na koncu, ljubezenski duet na začetku 3. dejanja, pa velike zborske scene itd. so prekrasne, široke melodije. Če pogledam celoten Wagnerjev opus, je prav Lohengrin zaradi svoje melodičnosti najbližje publiki.«
V juliju bodo na 62. Ljubljana Festivalu gostovali še Boris Berezovski, María Pagés, prima balerine in baletni solisti, Simfonični orkester Qingdao, Zbor Mihail Ivanovič Glinka, Filharmonija Gledališča Teatro Regio Torino, Stefan Milenković, Marko Hatlak idr. Več izveste na: www.ljubljanafestival.si.
O pričetku 62. Ljubljana Festivala in njegovem programu so danes na novinarski konferenci v Viteški dvorani Križank spregovorili: Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik Evropskega združenja festivalov, Ivica Šarić, minister za kulturo in šport kantona Sarajevo, Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije, Uroš Lajovic, dirigent, Klemen Hvala, programski vodja Društva Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ter solisti iz Carmine Burane Aida Čorbadžić, Marko Cvetko in Ivo Jordanov.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Sponzor Carmine Burane: Telekom Slovenije, d. d.
Medijski sponzor Carmine Burane: Delo, d. d.
Sponzorji Rekviema: Ambasada Republike Italije, Italijanska unija, Ljudska univerza, Trst, Banka Koper, d. d., UniCredit Banka Slovenija, d. d.
Sponzor koncerta opernih arij: Lekarna Ljubljana
