Tik pred zaključkom 62. Ljubljana Festivala poklon 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča. Gostovanje znamenitega pianista Paula Badure-Skode, letnik 1927, in vzhajajoče zvezde Rostislava Krimerja. Tradicionalna koncerta Ansambla za sodobno glasbo MD7 in Vlada Kreslina, ki tokrat prihaja v goste s pihalnim orkestrom Big band NOVA. Glasbeno popotovanje skozi svet z Moskovskimi solisti, Jurijem Bašmetom in Lano Trotovšek. Slovenska premiera baleta Nevarna razmerja Valentine Turcu in Lea Mujića, ki bo doživel svojo praizvedbo danes zvečer na Dubrovniških poletnih igrah. Avgust na 62. Ljubljana Festivalu bo sklenil še en jubilej (oziroma dva) – 10. obletnica delovanja Uroša Perića in spomin na 10. obletnico smrti Raya Charlesa.
62. Ljubljana Festival se zaključuje 1. septembra z gostovanjem Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki velja za najboljšega na svetu. Ker smo sprostili orkestrski prostor, je zdaj na voljo še nekaj vstopnic prve kategorije.
Koncert samospevov ob 80-letnici Lojzeta Lebiča
Sobota, 23. avgusta, je namenjena praznovanju rojstnega dne skladatelja Lojzeta Lebiča. Poklon visokemu jubileju je koncert samospevov ob 20.00, ki ga Ljubljana Festival pripravlja v Slovenski filharmoniji v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana.
Lojze Lebič velja za enega najpomembnejših slovenskih skladateljev druge polovice 20. stoletja. Njegov skladateljski opus zajema tako orkestralno kot zborovsko, komorno in vokalno-instrumentalno glasbo. »Na Akademiji za glasbo je bil član Kluba komponistov, leta 1962 se je vključil v skupino Pro musica viva, ki pomeni pomembno postavko v slovenski glasbeni produkciji in reprodukciji šestdesetih let. Ob študiju klasikov dvajsetega stoletja je Lebič polagoma oblikoval svojo glasbeno govorico. Obisk Varšavske jeseni v začetku 60. let ga je še bolj usmeril v avantgardnejše zvočne rešitve. Zanimivo je, da je šele na tej točki svojega skladateljskega razvoja začel opozarjati nase in postajati znan kot skladatelj,« je o njem napisal A. Rijavec.
Lojze Lebič je diplomiral iz arheologije na ljubljanski Univerzi in iz kompozicije na Akademiji za glasbo pri Marjanu Kozini. Bil je umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Ljubljana, profesor dirigiranja na Pedagoški akademiji v Ljubljani in redni profesor na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2005 je bil izvoljen za zunanjega člana razreda za umetnost Kraljeve flamske akademije v Belgiji, 2012 pa za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Je trikratni nagrajenec Prešernovega sklada, leta 1994 je za svoj skladateljski opus prejel tudi veliko Prešernovo nagrado, nosilec odlikovanja zlati red za zasluge Republike Slovenije (2004), Društvo slovenskih skladateljev pa ga je leta 2005 za zaokrožen skladateljski opus nagradilo s Kozinovo nagrado. Leta 2011 mu je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Na koncertu v Slovenski filharmoniji bodo v poklon umetniku Martina Zadro, Jože Vidic,
Lana Bradić in Vladimir Mlinarić izvedli njegove samospeve (Pet pesmi za basbariton in klavir ter Štiri Kosovelove pesmi za visoki glas in klavir) in delo Huga Wolfa (Italijanska pesmarica).
Paul Badura-Skoda in Rostislav Krimer
Znameniti avstrijski pianist Paul Badur-Skoda (1927), »veliki gospod glasbe«, kot ga imenujejo največji poznavalci glasbenega sveta, je umetnik, ki ga odlikujejo le presežniki: je med tistimi, ki imajo največ zgoščenk, njegov repertoar je kar najbolj bogat in raznolik, je avtor knjig o glasbi, veliko predava o interpretaciji, ukvarja se s pisanjem kadenc za različne klavirske koncerte. Ne igra s srcem in duhom le not, temveč interpretira tudi tisto, kar stoji za njimi. Tako je vsak koncert posebno doživetje: podobno kot njegov veliki učitelj Edwin Fischer tudi Badura-Skoda razpolaga z bogato zvočno pahljačo od najtišjega šepetanja do veličastno zvenečih zvočnih kaskad, ko se klavir pod njegovimi rokami zvočno spremeni v orkester ali pa v človeški glas. V svoji bogati karieri je sodeloval z izjemnimi dirigenti, kot sta na primer Wilhelm Furtwängler in Herbert von Karajan, in čeprav je njegov repertoar izjemno bogat, se je specializiral predvsem za dela Beethovna, Mozarta in Schuberta. Dela slednjih dveh bomo slišali tudi na koncertu 24. avgusta ob 20.00 v Viteški dvorani Križank.
Z njim bo nastopil beloruski pianist mlajše generacije Rostislav Krimer (¸1980). Študij klavirja je pričel že pri petih letih na glasbeni šoli v rojstnem mestu Brestu. Študiral je na Akademiji Sibelius v Helsinkih in na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, pa tudi na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Je zmagovalec mednarodnega tekmovanja Unisa v Pretorii, prvonagrajenec Tekmovanja N. Rubinstein v Parizu in prejemnik nagrade Morison Bishop na škotskem Mednarodnem klavirskem tekmovanju. Danes je umetnik na visokem umetniškem nivoju. Kot pravi Jurij Bašmet, je bil »Krimer rojen za glasbo in oder«. Odlikuje ga močna osebnost, poglobljena interpretacija in izjemno dober glasbeni okus. Kritiki, pa tudi publika, hvalijo njegovo bleščečo tehniko in občutljivo muzikalnost.
Danes sodeluje z najboljšimi solisti in dirigenti, kot so Jurij Bašmet, Gidon Kremer, Viktor Trerjakov, Nils Mönkemeyer, Mario Brunello, Alissa Margulis, Andres Mustonen, ter z Moskovskimi solisti, Kremerato Baltico idr.
Ansambel za sodobno glasbo MD7
Na programu tudi letošnjega Ljubljana Festivala je gostovanje ansambla, specializiranega za izvedbo sodobnih glasbenih del. Kritiki pravijo, da izstopajo s svojo drugačno zvočnostjo, nenavadnimi barvnimi sestavinami in specifiko, ki razširja podobo zvoka, oblike in vsebine. Pod imenom Ansambel za sodobno glasbo Musica Danubiana je prvič stopil na mednarodni oder leta 2001, naslednje leto se je prenovil in si nadel novo ime MD7.
Na programu koncerta, ki bo 25. avgusta ob 20.00 v Viteški dvorani Križank, bo ansambel pod dirigentskim vodstvom Stevena Loyja in umetniškim Pavla Mihelčiča izvedel predvsem dela – nekatera prvič – slovenskih skladateljev: Petra Kopača, Vitje Avseca, Bojane Šaljič Podešva, Urške Pompe in Pavla Mihelčiča.
Vlado Kreslin
Tradicionalen, že 23., je tudi koncert Vlada Kreslina, ki nas razvaja s svojim prekmurskim šarmom, ovitim v muziko cimbal in električnih kitar. Letos ga bo spremljal pihalni orkester Big band NOVA, ki v Novi Gorici deluje od leta 1996. Do zdaj je uspešno nastopil že na številnih tekmovanjih in mednarodnih festivalih. S Kreslinom sodeluje že nekaj let.
Kako bo zazvenelo skupno ustvarjanje Vlada Kreslina in pihalnega orkestra, ki deluje pod taktirko dirigenta Damijana Valentinuzzija, se bomo prepričali 26. avgusta ob 20.30 v Križankah.
Franc Mikša: Njegova ekscelenca Christian Grasset
V okviru spremljevalnih dogodkov 62. Ljubljana Festivala bo tudi predstavitev literarnega prvenca dolgoletnega diplomata in veleposlanika Franca Mikše 27. avgusta ob 12.00 v Viteški dvorani Križank.
Franc Mikša, rojen leta 1953 na Ptuju, je diplomiral iz mednarodnih odnosov in naredil magisterij iz mednarodnega prava. Z diplomacijo se ukvarja od leta 1979. Od 1987 do 1991 je bil konzul na Generalnem konzulatu SFR Jugoslavije v Celovcu, od 1997 do 2001 pooblaščeni minister in namestnik stalnega predstavnika na Stalni misiji R Slovenije pri Uradu OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, od 2005 do 2009 izredni in pooblaščeni veleposlanik R Slovenije na Irskem, od septembra 2013 je izredni in pooblaščeni veleposlanik v Švici in Kneževini Liechtenstein. Na Ministrstvu za zunanje zadeve je bil med drugim svetovalec vlade, vodja Sektorja za sosednje države in državni podsekretar v Sektorju za mednarodno pravo. Bil je predsednik delovnega komiteja in generalni sekretar delovne skupnosti Alpe-Jadran v letih 1995 in 1996, član delovne skupine EU za Mednarodno kazensko sodišče, predsednik nacionalne Komisije za mednarodno humanitarno pravo, predsednik Odbora za kulturno dediščino idr. Sodeloval je na številnih mednarodnih konferencah, srečanjih in v uradnih delegacijah Republike Slovenije.
Njegov roman Njegova ekscelenca Christian Grasset (s podnaslovom Poslednji erotični izziv; Miš založba) v konglomeratu občečloveških spominskih in filozofskih razglabljanj dveh prijateljev – diplomatov in svetovljanov – umetelno krmari med vedno aktualnima in navidezno nasprotujočima si tematikama: erotiko in diplomacijo. Diplomatsko dogajanje je umeščeno v zakulisni okvir velikih zgodovinskih prelomnic ob razpadu nekdanje SFR Jugoslavije, v čas velikih sprememb, špekulacij in hlepenja po demokraciji, kot so jih iz prve roke doživljali in soustvarjali avtor romana in njegovi kolegi, ter odkriva marsikatero zamolčano noto tega turbulentnega obdobja. Kot kontrapunkt pa se rdeča nit romana poigrava z globinami moške erotične domišljije, ki jih skozi razgibano življenje diplomata zapolnjujejo bolj ali manj mimoidoče privlačne ženske ter tančico za tančico odstira ljubezenski akt s protagonistovo mlado življenjsko sopotnico, ki z zategnjeno vrvjo okrog vratu poskrbi za njegov poslednji erotični izziv: doživeti najmočnejši vrhunec naslade – in preživeti.
Strast in ljubezen kot najžlahtnejši gibali življenja se zlivata v skupni imenovalec obeh tematik. Kot pravi avtor: »Ljubljenje je poezija, je strast … je sla po nadvladi: po zmagi ene osebe, po zmagi druge osebe, po zmagi obeh …«
Moskovski solisti in Jurij Bašmet
Moskovski solisti veljajo za enega najboljših komornih sestavov na svetu. Ustanovil jih je Jurij Bašmet iz najboljših diplomantov Moskovskega konservatorija. Njihov prvi nastop je bil 19. maja leta 1992 v prostorih konservatorija. Že čez dva dni pa so nastopali
na zahodu, v pariški dvorani Salle Pleyel. Od takrat naprej se je ansamblu odprla sijajna svetovna mednarodna kariera, nastopili so na prek 1300 koncertih v več kot 40 državah v prestižnih koncertnih dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Yorku, Musikverein na Dunaju, Concertgebouw v Amsterdamu, Royal Albert Hall in Barbican Centre v Londonu, Santa Cecilia v Rimu in drugih.
Njihov repertoar je izredno bogat, obsega tako mojstrovine klasičnih kot sodobnih skladateljev ter staro glasbo. Posneli so različne zgoščenke: leta 1994 z Gidonom Kremerjem in Mstislavom Rostropovičem. Zgoščenka z deli Šostakoviča in Brahmsa, posneta leta 1998 za Sony Classical, je bila razglašena za najboljšo tistega leta. Za nagrado grammy so bili večkrat nominirani, dobili so jo leta 2008 za zgoščenko z deli Stravinskega in Prokofjeva.
Umetniški vodja in dirigent Moskovskih solistov je Jurij Bašmet, ki ga je The Times označil »brez dvoma za enega največjih svetovnih živečih glasbenikov«. Violist in violinist je študiral na Moskovskem konservatoriju, kjer poučuje. Svojo solistično kariero je pričel leta 1976 s turnejo po Nemčiji. Nastopal je na največjih koncertnih odrih po svetu; velja za prvega violista, ki je imel solistični recital v Carnegie Hallu v New Yorku, Concertgebouwu v Amsterdamu, Barbican Centru v Londonu, La Scali v Milanu in še kje. Sodeloval je z različnimi priznanimi dirigenti, kot so Valerij Gergijev, sir Simon Rattle, Yehudi Menuhin idr. Ker velja za umetnika, ki se ne boji izzivov, se je leta 1985 poleg solistične kariere lotil tudi dirigiranja, pozneje pa, kot omenjeno, vodenja Moskovskih solistov. Od leta 2006 s pianistom Rostislavom Krimerjem v Minsku organizira Mednarodni festival Jurij Bašmet. Bašmet je tudi ustanovitelj in vodja žirantov mednarodnega violinističnega tekmovanja v Moskvi; prav tako je član žirije drugih podobnih tekmovanj po svetu. Sodeloval je pri različnih dobrodelnih prireditvah, med njimi tudi v sodelovanju z Eltonom Johnom in Steviejem Wonderjem, je pa tudi ustanovitelj mednarodne dobrodelne fundacije, ki za izjemne dosežke na področju kulture podeljuje Šostakovičevo nagrado. Med dobitniki je bil tudi Valerij Gergijev.
Moskovski solisti pogosto sodelujejo s priznanimi glasbeniki – med drugim so tudi z Vadimom Repinom in Borisom Berezovskim, ki sta že nastopila na Ljubljana Festivalu. Solistka koncerta, ki bo 27. avgusta ob 20.00 v Slovenski filharmoniji, bo poleg Jurija Bašmeta slovenska violinistka Lana Trotovšek. Violino je pričela igrati s štirimi leti pri
profesorici Majdi Jamšek na glasbeni šoli Moste Polje. Slovenski violinist in profesor
Volodja Balžalorsky jo je poučeval 10 let, vse do 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, ko je nadaljevala izpopolnjevanje pri profesorju Primožu Novšaku. Pri sedemnajstih jo je pod okrilje vzel legendarni violinist Ruggiero Ricci, ki jo je poučeval dve leti na salzburški glasbeni akademiji Mozarteum. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Londonu na Trinity Collegu of Music in Royal Collegu of Music pri violistki Rivki Golani in profesorju Itzhaku Rashkovskemu. Leta 2012 je v Eindhovnu na Nizozemskem nastopila z violinskim koncertom Sergeja Prokofjeva št. 1 pod taktirko maestra Valerija Gergijeva in z orkestrom Marijinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Njen nastop je bil sprejet s stoječimi ovacijami in izjemnimi kritikami. Živi v Londonu, kjer se je predstavila občinstvu v Wigmore Hallu. Nastopila je tudi v Konzerthausu na Dunaju, La Fenice v Benetkah, v Concertgebouwu v Amsterdamu in drugje. Septembra odhaja na turnejo po ZDA.
Lana Trotovšek je prejemnica Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Igra na violino, ki jo je leta 1750 izdelal Pietro Antonio dalla Costa.
Nevarna razmerja
Praizvedba neobaročnega baleta, ki je nastal v koprodukciji SNG Maribor, Ljubljana Festivala in Dubrovniškega poletnega festivala, je danes zvečer na tem hrvaškem poletnem festivalu. Slovenska premiera bo v okviru našega festivala 28. avgusta ob 20.30 v Križankah.
Kot koreografa in režiserja se pod njega podpisujeta Valentina Turcu in Leo Mujić, ki sta navdih našla v romanih Nevarna razmerja Pierra Choderlosa de Laclosa in Kvartet Heinerja Müllerja. Roman Nevarna razmerja, ki je nastal ob izteku 18. stoletja, predstavlja akutno kritiko tedanje francoske aristokracije in nosi v sebi duha razsvetljenstva. Velja, da še danes deluje veliko bolj razdiralno kot Rousseaujeva kritika družbe. »Ko se odstrani vivisekcija francoske aristokracije in odmisli lažna morala, na kateri še danes temeljijo različne družbe, Laclos na stežaj razpre prostor za poigravanje in preigravanje intimnega in javnega, individualnega in družbenega. Na tem spolzkem terenu preklapljanja intimnega in javnega, v prostoru, ki je določen samo s pogojnim in v precejšnji meri s problematičnim dobrim okusom, je nastajala cela serija novih življenj Nevarnih razmerij, zlasti njihova filmska in gledališka ‘renesansa’ 20. stoletja – znana je, denimo, filmska upodobitev v dramatizaciji Christopherja Hamptona in v režiji Stephena Frearsa.
Izjemna koreografska senzualnost, s katero Valentina Turcu in Leo Mujić soustvarjata in se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Pri Laclosu je kot idejnemu očetu sodobnega spraševanja o statusu ljubezni pomembno odkriti način, s katerim se je ukvarjal z ljubeznijo tedaj in kaj lahko sploh ugotovimo o njeni naravi danes. Ljubezen ali status? Teza Laclosovih junakov namreč izhaja iz zavesti o veljavi in moči ter o nezaustavljivi sili ljubezni. Pri Laclosu se od ljubezni umira. Danes je v ljubezni vredno živeti. Ljubezen je sredstvo za vikonta Valmonta in manipulativno markizo de Merteuil, obenem pa tudi njun cilj. Avtentično in agonistično atmosfero romana uporabita avtorja kot razstavo demonskih likov, hkrati pa sopostavljata tenkočutni svet madame de Tourvel, objet v skrajno čistost in senzibilnost.
Navdih in motivacija za avtorsko kreacijo Turcu-Mujić izvirata predvsem iz permanentnih vprašanj: Ali smo ujetniki ambicije, statusnih simbolov? Ali pristajamo na režim razvrata, licemerstva, nizkih strasti in nezasitnosti? In ali lahko ljubimo?
Prav zato je lahko balet Nevarna razmerja tudi edinstvena ljubezenska zgodba, razklana med nečimrnostjo in ranljivostjo, ki daje več kot primerno osnovo baletnega libreta. Gre za zgodbo o možnostih in nezmožnostih ljubezni, ki zelo uspešno, a neopazno prek razkrinkavanja naših ‘vrednot’ spreminja tudi naša vse prepogosto trhla moralna stališča. S katerim likom se lahko identificiramo? V katero ljubezensko zvezo – kljub njenemu nedvomnemu propadu – lahko verjamemo? Kako postaja gospa de Tourvel, pobožna ženska, ki se predaja perfidnemu Valmontu, po izgubi časti simbol dobrega? Kdaj občutimo bolečino, ki jo doživlja Valmont ob svoji nemoči? In zakaj nam celo gospa de Merteuil – ta odvratna, hladnokrvna spletkarka – vzbudi sočutje, ko odkrijemo moč potrebe po ljubezni, ki jo je čutila do Valmonta, in uničujočo praznino, ki jo je pustilo spoznanje, da tudi ona ni ta ženska, ki bi jo on najbolj ljubil? Posedovati, ljubiti, imeti, potrebovati, razdirati, predajati se, žrtvovati se, trpinčiti, nadzirati, uničevati … Katero vlogo bomo odigrali? Bomo lahko po tej emocionalni baletni izkušnji še lahko govorili o ljubezni na enak način?
Avtorja se zavedata, da se še vedno nahajamo v neke vrste baročnem času zlorabe moči, čustvenih manipulacij, tekmovalnosti med spoloma, intrig, miselnih tortur, istočasno pa se skozi manipulacijo drugih sami dajemo pod giljotino. Vedoč, da je edino ljubezen onkraj meja nemoči in kontrole tista, ki osvobaja dušo, nam možnost izbire v današnjem času (za razliko od baročnega) omogoča to ultimativno svobodo,« je o baletu zapisal Benjamin Virc.
V baletu je uporabljena glasba Händla, Bacha, Vivaldija, Purcella, Vitalija idr. Nastopili bodo solista Anton Bogov in Catarina de Meneses ter baletni solisti in ansambel SNG Maribor. Kostumi so delo Alana Hranitelja.
Uroš Perić
29. avgusta bomo ob 20.30 v Križankah obeležili deseto obletnico ustvarjanja Uroša Perića in deseto obletnico smrti Raya Charlesa, ki je velik navdih in vzornik pri ustvarjanju našemu pianistu in vokalistu. Okrogli obletnici bo praznoval z Big Bandom RTV Slovenija in številnimi gosti. Iz ZDA pridejo Renee Collins Georges, nekdanja pevka pri Rayu Charlesu, David Hoffman, solo trobentač v Rayevem orkestru od 1991. do 2004. leta, in Denise King, odlična jazz pevka in Perićeva dobra znanka. Pridružila se jim bosta tudi Duško Gojković in Oto Pestner.
Zaključek 62. Ljubljana Festivala
62. Ljubljana Festival se zaključuje 1. septembra ob 20.00 v Cankarjevem domu z gostovanjem Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki velja za najboljšega na svetu. Dirigiral mu bo njegov šef dirigent Mariss Jansons, ki v kratkem zapušča to delovno mesto.
Solist večera bo pianist Jean-Yves Thibaudet, ki velja za enega najbolj nadarjenih pianistov na svetu. Študij na lyonskem konservatoriju je pričel že pri petih, pri sedmih je imel svoj prvi nastop. Sodeloval je s številnimi priznanimi orkestri, kot je Orkester Gewandhaus Leipzig, ki smo ga imeli priložnost slišati na lanskoletnem Ljubljana Festivalu, in solisti, kot je Jurij Bašmet. Je dobitnik številnih nagrad, za Decca Records pa je posnel več kot 40 zgoščenk. Kot zanimivost: Jean-Yves Thibaudet po navadi nastopa v oblačilih priznane angleške modne oblikovalke Vivienne Westwood.
Obveščamo vas, da je za ta koncert na voljo še nekaj dodatnih vstopnic prve kategorije, saj smo sprostili orkestrski prostor.
O programu 62. Ljubljana Festivala izveste tudi na: www.ljubljanafestival.si.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: (0)1 241 60 16 Tel.: (0)1 241 60 19
Hermina.Kovacic@ljubljanafestival.si Sanja.Kejzar@ljubljanafestival.si
https://sl-si.facebook.com/LjubljanaFestival
Sponzor koncerta ob 80-letnici Lojzeta Lebiča: BTC, d. d.
Sponzorji koncerta Moskovskih solistov: Riko, d. o. o., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o.
Častni pokrovitelj koncerta Moskovskih solistov: veleposlanik Ruske federacije nj. eksc. Doku Zavgajev
Sponzor baleta Nevarna razmerja: Generali Zavarovalnica, d. d.
Medijski sponzor baleta Nevarna razmerja: Parada plesa
Sponzor koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, Amsterdam: Spar Slovenija, d. o. o.
Častni pokrovitelj koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, Amsterdam: veleposlanik kraljevine Nizozemske nj. eksc. Pieter Jan Langenberg
********
Glavni sponzor 62. Ljubljana Festivala: Telekom Slovenije, d. d.
Častni pokrovitelj: župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković
Sponzorji: Spar Slovenija, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, d. d., Riko, d. o. o., Hypo Alpe Adria Group, Zavarovalnica Triglav, d. d., Petrol, d. d., Kemofarmacija, d. d., Lekarna Ljubljana, Krka, d. d., Pivovarna Union, d. d., Javna razsvetljava, d. d.
Sponzorji posameznih prireditev: Telekom Slovenije, d. d., Riko, d. o. o., ambasada Republike Italije, Italijanska unija, Ljudska univerza, Trst, Banka Koper, d. d., UniCredit Banka Slovenija, d. d., Lekarna Ljubljana, Aerodrom Ljubljana, d. d., Poslovni sistem Mercator, d. d., SRC, d. o. o., Geoplin, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., Krka, d. d., Generali Zavarovalnica, d. d., Interenergo, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, d. d., Hypo Alpe Adria Group, Spar Slovenija, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Mladi upi, Nova KBM, d. d., BTC, d. d., Petrol, d. d.
Glavni medijski sponzor: Delo, d. d.
Medijski sponzorji: Europlakat, d. o. o., Infonet media, d. d., Finance, d. o. o., Aerodrom Ljubljana, d. d., Planet siol.net, Radio 1, In Your Pocket, Radio Center, Pogledi, Kobe, d. o. o., Bolha.com, Parada plesa
Partnerji Ljubljana Festivala 2014: RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana
Uradni prevoznik: Avtohiša Malgaj, d. o. o.
Uradni železniški prevoznik: Slovenske železnice
Uradna vina: Pullus, Prinčič
Hvala: Media bus, d. o. o.
Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Član Evropskega združenja festivalov EFA je od leta 1977. Darko Brlek je predsednik EFA od leta 2005.
