Slovenski glasbeni dnevi že 37 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora. Zaznamuje jih vrsta koncertov klasične glasbe, na katerih se z deli predstavljajo sodobni slovenski skladatelji v izvedbi priznanih slovenskih orkestrov in solistov. Tokrat bodo med 21. in 26. marcem postregli s šestimi koncerti ter Mednarodnim muzikološkim simpozijem. Potekali bodo v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji, Viteški dvorani Križank in v Posavskem muzeju Brežice.
Otvoritveni koncert bo v celoti posvečen opusu enega izmed velikanov sodobne slovenske simfonične ustvarjalnosti Lojzetu Lebiču. V sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Davorina Morija bo med drugim prvič v celoti zazvenelo Lebičevo najobsežnejše delo za simfonični orkester, diptih Glasba za orkester – Cantico I in II, za katerega je skladatelj črpal navdih iz himne Hvalnica stvarstvu sv. Frančiška Asiškega, zato nas prvi del programa nagovarja v njegovi intimni navdahnjeni poetiki. V drugem delu pa spoznamo Lebičev radikalnejši modernistični jezik. Ta spregovarja z Glasovi – glasbo za orkester godal, tolkal in brenkal, ki jih poganja inovativna bera glasbenih sredstev. Poleg tonskih višin, ki jih je skladatelj uredil v dvanajsttonsko vrsto, so kot enakopravni glasbeni elementi določeni še četrttoni, glissandi, zvočni grozdi in šumi. Za zaključek pa po načelu kroženja prispemo nazaj v obdobje, ko je skladatelj prevpraševal meje preveč urejenega in hladnokrvnega modernizma in iznašel svojstven glasbeni tok, ki je deloval kot živi stik s poslušalci. Zato večer ironično zaključuje Uvertura za tri instrumentalne skupine, ki je nastala po naročilu zagrebškega Bienala, in se vrača v Lebičevo značilno poduhovljeno glasbeno govorico. To tokrat interpretira taktirka prodornega slovenskega dirigenta mlajše generacije Davorina Morija.
(21. 3., 19.30, Cankarjev dom)
V Slovenski filharmoniji se bomo poklonili najvidnejšemu slovenskemu muzikologu Primožu Kuretu, ki je lani sklenil svojo bogato življenjsko pot. Na koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor bo dirigent Simon Krečič prvo glasbeno besedo podal ekspresionistično zavezanemu Mariju Kogoju, ki je svoja iskanja resnic človekovega doživljanja prelival skozi besedno črnilo peresa. Pisal je tudi kritike, s katerimi je užalil marsikaterega od svojih kolegov. Upiral se je ideologiji svojega časa, ki je po vzoru Glasbene matice ljudsko melodiko postavljala znotraj romantičnega idioma in jo uporabljala za ustvarjanje občutka narodnosti. Kogoja pa je ljudska glasba navdihovala v drugo smer. Želel jo je izpostaviti v njeni prvinski obliki, kar mu je med drugim uspelo v skladbi Tri pesmi za glas in godalni orkester, kjer se oglaša tudi istrska motivika. Ponotranjene modernistične kontrastnosti, ki dosegajo razsežnosti Schönbergove Angst, na koncert prinaša predstavnica mlajše skladateljske generacije Nina Šenk. Anksiozni pridih bo intenzivneje vel iz temačnih godalnih odtenkov umetelnega glasbenega stavka skladbe Chant, ki bo prav v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov doživela svojo drugo izvedbo. Poklon Primožu Kuretu se bo nadaljeval še v drugem delu koncerta z izostreno liričnostjo samospevov Gustava Mahlerja, skladatelja, čigar ljubljansko obdobje je Kuret podrobno osvetlil v več monografijah. V konturah gibkega liričnega soprana Sabine Cvilak bomo slišali ganljivo presunljivo izpovedne Mahlerjeve Rückertove pesmi, ki predstavljajo njegovo najintimnejšo glasbeno izdatnost. Zato jih prežema meditativnost, iz katere se je tudi prvič porodila melodija iz Adagietta, drugega stavka njegove Pete simfonije. Svojevrsten hommage spoštovanemu kolegu pa bo tudi predkoncertna predstavitev zadnjega Kuretovega strokovnega dela, prevoda monografije Ljiljane Dubljević – Vojkić o sopranistki Aniti Meze, ki jo bo moderirala Darja Koter.
(22. 3., 19.30, Slovenska filharmonija)
Tokratni Mednarodni muzikološki simpozij, ki pod vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa razširja obzorja z referati mednarodno priznanih muzikologov iz najboljših evropskih univerz, bo obravnaval glasbeno kritiko nekoč in danes. S prispevki nekaterih najvidnejših slovenskih in tujih muzikologov želi podrobneje osvetliti podobo kritike umetnostne glasbe nekoč in danes ter podati smernice za njen prihodnji razvoj. Široka mednarodna udeležba je stalnica muzikološkega simpozija. Tudi letos bo na njem sodelovalo 14 tujih simpozistov iz 10 držav. Kot predavatelja bosta med drugim nastopila kritik revije The New Yorker Alex Ross, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah glasbenega kritika v ZDA, ter predstojnica Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu Susanne Kogler, ki bo s pomočjo zgodovinskih primerov osvetlila družbenopolitične razsežnosti kritike umetnostne glasbe ter spregovorila o tem, kakšno vlogo bi ta lahko imela v prihodnje.
(23 in 24. 3., Akademija za glasbo in Viteška dvorana Križank)
Sledita tradicionalna koncerta v organizaciji Društva slovenskih skladateljev, in sicer prvi bo Koncertni atelje, na katerem bo mogoče prisluhniti zasedbi za sopran in harmoniko v izvedbi Marie in Klemna Lebna. Večer bo pod idejnim vodstvom Nine Šenk odprl svoj oder nestandardni zasedbi in zvočni kombinaciji soprana in harmonike. Zazvenela bodo sodobna dela pripadnikov raznolikih generacij in estetskih nazorov. Sprva bo svojo skladbo skupaj s sopranistko Mario Leben izvedel skladatelj in harmonikar Klemen Leben. Ta si namreč prizadeva uveljaviti harmoniko kot koncertno glasbilo in zato piše originalna dela za svoj inštrument ter v ta namen sodeluje s priznanimi domačimi in tujimi skladatelji, med katerimi je tudi Lojze Lebič. Lebičeva skladba Iz srednjeveškega cvetnika je bila prav na Koncertnem ateljeju krstno izvedena leta 2014 v zasedbi za sopran in orgle. Skladbo je Lebič ustvaril na podlagi knjige Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale) in zato zrcali tudi skladateljevo arheološko nagnjenost. V tej glasbi je namreč stopil v muzični dialog s kar poldrugo tisočletje oddaljeno preteklostjo, iz katere odzvanjajo med drugim citati gregorijanskega korala Veni creator spiritus. Do inštrumenta mnogoterih obrazov, harmoniko, pa ima posebno afiniteto skladatelj Uroš Rojko, ki je že precejšen del svojega komornega opusa namenil prav njej. Njegova inventivnost na tem področju priča o njegovi intuitivni spretnosti improvizacije, ki jo pretaplja v komponistične postopke. Podobna osredotočenost na čutnost zvoka pri skladanju vodi pero Nine Šenk. Poleg tega bo njena noviteta Auguries of Innocence za sopran in harmoniko zrcalila skladateljičino značilno idiomatsko virtuoznost. Ob 20.00 bo potekal predkoncertni pogovor z avtorji in izvajalci, ki ga bo povezovala skladateljica Nina Šenk.
(23. 3., 20.30, Viteška dvorana, Križanke)
Na tradicionalni Noči slovenskih skladateljev bomo prisluhnili Pihalnemu kvartetu Ariart in Godalnemu kvartetu Dissonance, na kateri bo tokrat zazvenelo kar 14 krstnih izvedb. Posebnost dogodka je intenzivna frekvenca sopostavljanja še mladostniških in nadobudnih skladateljskih talentov ob zrelo poetiko domačih skladateljev. Zato Noč slovenskih skladateljev izrisuje celosten prikaz slovenske glasbene ustvarjalnosti. S tem tudi spodbuja razvoj recepcijske kondicije poslušalcev kot tudi ponuja priložnost, da se utrjene in razvijajoče se umetnine vrednotijo pod kritiško lupo. Koncert bo odprla noviteta Blaženke Arnič Lemež, ki se zavezuje intimni lirični izpovednosti pretežno romantičnega idioma. Njeno komorno delo nosi naslov Concertino, kar nakazuje afiniteto do tradicionalnejšega izraza godalnega kvarteta, kar je za skladatelje vseh vrst najtrši oreh. V prozornem štiriglasnem godalnem stavku namreč ni možno prikriti pomanjkljivosti. Taki zasedbi so se posvetili z novitetami tudi orglarka in skladateljica Diana Novak, prodorni italijanski harmonikar Corrado Rojac in Uroš Rojko, čigar improvizacija je imanentna njegovi ustvarjalnosti. Pihalnemu kvartetu je skladatelj, pedagog in klarinetist David Beovič namenil Banzai!, skladbo s skoraj programskim naslovom oz. japonskim bojnim krikom. Pihalnemu sestavu naklonjeni so tudi sicer zborovsko vešči Pavel Dolenc, slogovno versatilni Žiga Stanič, trobentač in študent kompozicije v razredu Andreja Missona, Tilen Slakan, predstavnik slovenskega skladateljskega kanona, večkrat nagrajeni Ljubo Rančigaj in v talilnem loncu komorne glasbe uveljavljena skladateljica Brina Zupančič. Iz kvartetnega sestava pa so se podala večja komponistična imena. Nenad Firšt z Labirintom za dve violini, Jani Golob z Duom za dve violini in Vladimir Hrovat s Synergio za flavto in fagot. Med mednarodno prodornimi mladimi ustvarjalnimi silami bo tokrat svoje delo na domačih tleh predstavila nosilka avantgardnih prijemov Petra Strahovnik.
(24. 3., 20.00, Viteška dvorana, Križanke)
Slovenski glasbeni dnevi se 25. marca selijo v eno izmed najlepših baročnih dvoran pri nas, Viteško dvorano na Gradu Brežice. Na koncertu, kjer se bo predstavil Ansambel musica cubicularis, bodo zazveneli nekateri v sodobnem času še neizvedeni moteti v Ljubljani delujočega zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca Poscha. Motete iz znamenite zbirke duhovnih koncertov Harmonia concertans, napisane za enega do tri pevske soliste in instrumentalno spremljavo, ta večer dopolnjujeta še intabulaciji motetov Georga Prennerja in Jacobusa Handla Gallusa v izvedbi organista Tomaža Sevška. Koncert bo zaznamovala štiristota obletnica prve izdaje zbirke Harmonia concertans, ki jo je leta 1623 posthumno izdala Poscheva vdova. Posebni, prvič slišani izvedbi večera bosta rekonstruirana moteta v rokopisu iz mesta Löbau na Saškem, Duo ubera in Hallelujah surgens Jesus. Izvedba tega moteta, druge “novitete” večera, bo v interpretaciji štirih pevskih solistov poskrbela za poučno presunljiv koncertni zaključek. Z glasbeniki iz Musice cubicularis bo na koncertu sodeloval mednarodno uveljavljen sestav pevcev: sopranistka Tanja Vogrin, ki je na Scholi Cantorum Basiliensis končala specializaciji iz historičnih harf pri Heidrun Rosenzweig in iz srednjeveške vokalne glasbe, sopranistka Baiba Urka, ki je najprej študirala na Latvijski akademiji za glasbo in nato magistrirala iz stare glasbe na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu, tenorist Manuel Warwitz, ki je študiral solopetje pri Walterju Berryju na Dunaju, in basist Guglielmo Buonsanti, ki je študiral baročno in renesančno petje v Vicenzi, končal študij muzikologije v Cremoni ter se kot ansambelski pevec izpopolnjeval v Baslu.
(25. 3., 19.30, Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice)
Koncertni program Slovenskih glasbenih dnevov zaokroža še ena vrhunska zasedba, dunajski kvartet Airborne extended, ki se od leta 2013 ukvarja z interpretacijo sodobne glasbe na harfi, čembalu in sorodnih inštrumentih s tipkami ter flavtah vseh vrst. V sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana se bo zaključni koncert posvetil umetnosti samospeva. Glasbeno obliko romantičnega obdobja bodo tokrat preobrazili sodobni domači in tuji skladatelji na presenetljiv način. Kvartet se nam bo skupaj s sopranistko Barbaro Jernejčič Fürst na zaključnem koncertu predstavil z deli nekaterih uveljavljenih slovenskih glasbenih ustvarjalk in ustvarjalcev: Urške Pompe, Uroša Rojka, Tomaža Sveteta idr., slišati pa bo mogoče tudi novitete mlajše skladateljske generacije. Koncert bo zato odprla zasedba z Eleno Gabbrielli na flavti, Caroline Mayrhofer na eksotični paetzold flavti, Tino Žerdin na harfi in Sonjo Leipold na čembalu s prvo slovensko izvedbo Podeliti po zraku Uroša Rojka, čigar sinestetični navdih pogosto teče skozi zračnejši zvočni spekter pihal. Airborne je skladbo leta 2021 izvedla na Dunaju.
Skladba Eleni Ralli, 1/1,2,4,6,12 za harfo in kristalne kozarce, bo z mešanjem prvinske zvočnosti “razglašenih” harfinih strun in eteričnih harmonij kozarcev priklicala prvinski zvočni svet starogrških ritualov. Prostor za kritiški dialog o razvojnih ciklih starih in novih estetik bo z noviteto razširil najmlajši ustvarjalec, študent kompozicije Žiga Čopi, čigar glasbeni stavek se napaja v rahlih trenjih blagozvočij in disonanc v naplastenosti zborovskega glasbenega stavka. Z operno dramatiko prežeto modernistično pero Tomaža Sveteta bo koncertu prispevalo ekspresivno noto, medtem ko bo racionalnejšo protiutež podal zmernejši kompozicijski pristop mednarodno delujoče Aleksandre Bajde. Njena skladba Soba črpa namreč iz avantgardnih nazorov in prevprašuje meje med glasbeno, scensko in vizualno umetnostjo. Nemški skladatelj Clemens Nachtmann bo z nenavadno enostavnim glasbenim materialom podal, kot je to zanj značilno, globoko pomenljivo poanto. Osredinjenost na samo mistiko zvoka bo le z zgoščeno lapidarnostjo nadaljevala še krstna izvedba skladbe Ena shavba spektralistične skladateljice Urške Pompe, katere vodilo pri komponiranju je tudi tišina. Sinestetični naboj bo za zaključek podal Tomaž Bajželj z uglasbenimi premiki narave v skladbi Pianissimo na morju.
(26. 3., 19.30, Viteška dvorana, Križanke)
