Razmišljanje ob 1. Mednarodnem klavirskem tekmovanju Festivala Ljubljana
Med vsemi poustvarjalnimi glasbenimi umetniki se dejansko prav od vrhunskih pianistov zahteva najkompleksnejša zvočna predstava, saj zaobjema poleg izdelane klavirske tehnike najbolj celosten pristop fizičnih in psihičnih sposobnosti: vodenje melodije in spremljavo ali kontrapunkta v drugi roki, niansiranje v obeh rokah, ritmično usklajenost obeh rok in vsega telesa ter hkrati usklajenost obeh ali celo treh pedalov, poleg vsega tega pa vizualizacijo in sintezo že domišljene interpretacije s svojo individualno noto, ki je odsev življenjske zrelosti, znanja (poglabljanje v skladateljev zvočni svet in njegov slog) in življenjske filozofije vsakega posameznega pianista.
Seveda je za vrhunski pianizem potrebno vodstvo vrhunske glasbene osebnosti, od katere je odvisno, koliko čustvenega in intelektualnega potenciala ter glasbene širine je sposobna predajati mladim pianistkam in pianistom. Tu gre dejansko za moč osebnosti. »Domišljija je pomembnejša od znanja,« je nekoč izjavil Albert Einstein in s tem seveda ni zanikal pomembnosti znanja, saj moramo vsemu naštetemu prišteti še znanje glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja in seveda glasbene zgodovine, mladi pianist pa mora poleg vsega tega imeti domišljeno zvočno predstavo o izvajani skladbi, a kar je še pomembneje, s skladbo mora izraziti sebe, svoj jaz. Spomnim se besed našega izjemnega klavirskega pedagoga in odličnega pianista Janeza Lovšeta: “Na koncertnem odru se vsak pianist dobesedno razgali in pokaže, kdo je v resnici.« O kakšni zaviralni tremi se na tej stopnji sploh nima smisla pogovarjati, tu gre za popolno predanost klavirski umetnosti, ki je ničesar več ne omejuje.
Zelo hvaležni smo lahko vsem organizatorjem 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana z direktorjem Darkom Brlekom in županom Zoranom Jankovićem na čelu ter pianistki Dubravki Tomšič Srebotnjak skupaj z umetniškim vodjem tega tekmovanja Epifaniem Comisom. Uresničile so se dolgoletne sanje in v Ljubljani smo ob ugledni mednarodni žiriji, ki ji je predsedovala Dubravka Tomšič Srebotnjak, lahko spremljali štiriindvajset odličnih pianistov, med njimi dva Slovenca, Jureta Goručana in predvsem odličnega Urbana Staniča. Ob tem se seveda takoj postavlja skrb vzbujajoče vprašanje, kaj se dogaja s pianistkami, ne samo slovenskimi.
Oba večera finalistov 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana sta izkazovala pravo razkošje vrhunskega pianizma. Ob odlični spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Ricarda Castra (kot pianista tudi člana žirije) so se kar trije od šestih finalistov izmed številnih predlaganih koncertov od Mozarta, Chopina, Schumanna, Brahmsa do Bartóka odločili za prekrasen romantični Tretji klavirski koncert v d-molu, op. 30 Sergeja Rahmaninova – Vladislav Khandohi iz Belorusije, Yuanfan Yang iz Združenega kraljestva in Kai-Min Chang iz Tajvana, Kitajska. Med temi tremi vrhunskimi izvedbami je žirijo in občinstvo prepričala izjemno čustvena, poglobljena in iskreno prepričljiva interpretacija enaindvajsetletnega Tajvanca Kai-Min Changa. Tako popolne muzikalne predanosti in izjemne zlitosti s klavirjem res nismo pričakovali, čeprav smo tudi o preostalih petih finalistih lahko govorili samo v presežnikih, kajti vseh šest sta odlikovali izjemna klavirska virtuoznost in bravuroznost, vsakega posebej seveda s svojim individualnim odnosom do izbranih koncertov. Navdušujoče interpretacije vseh šestih finalistov, med katerimi sta se tudi kar dva odločila za Drugi koncert v g-molu, op. 16 Sergeja Prokofjeva, in še odlična izvedba Beethovnovega Četrtega klavirskega koncerta v G-duru s pianistom Kostadinom Tashka iz Albanije pa dajejo tudi nadvse pomembno sporočilo, namreč da se najvišje človeške vrednote, iskanje in hrepenenje po lepoti, po vsem, kar je plemenito, kljub vsej digitalizaciji in neke vrste uniformiranosti še niso povsem izgubile in da se med mladimi še vedno najdejo vrhunski glasbeni umetniki, ki s presenetljivo notranjo močjo in izjemno zrelostjo zmorejo izraziti iskren, lahko rečemo, postulat ljubezni in so kot neke vrste svetilniki vsem nam, ki jih z največjo spoštljivostjo lahko samo občudujemo.
Veselimo se že leta 2026, ko bo v Ljubljani potekal trienale tega Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana, ki pomeni spodbudo za še živahnejše sodelovanje – od mladih vrhunskih pianistov do številnejšega, tudi mednarodno zastopanega občinstva.
Nevenka Leban Orešič
