Intervju: Nanse Gum, dirigent

24. 05. 2024

Program 72. Ljubljana Festivala vključuje tudi koncert Seognam Philharmonic Orchestra (Filharmoničnega orkestra iz Seognama), ki nas bo s klasičnimi evropskimi melodijami popeljal tudi skozi zgodbe korejske kulture. Za vas smo pripravili intervju z dirigentom Nansejem Gumom, ki si ga lahko preberete spodaj:

1. Na Ljubljana Festivalu ste nastopili že štirikrat, nazadnje leta 2019. Kakšni so bili vtisi s prejšnjih koncertov in kaj lahko pričakujemo od letošnjega nastopa?

Vedno mi je v veliko veselje nastopiti na Ljubljana Festivalu. Na Ljubljana Festival sem nazadnje prišel leta 2019 s Seongnam Philharmonic Orchestra (Filharmoničnim orkestrom iz Seongnama), z njegovimi člani pa imamo zelo lepe spomine na festival in tudi na topel sprejem ljubljanskega občinstva. Zelo se veselimo, da bomo letos spet nastopili na festivalu.

2. Ste ustanovitelj več orkestrov. V čem vidite prednost ustanovitve nove zasedbe v nasprotju s sodelovanjem oz. vodenjem sestava, ki ima morebiti že nekajdesetletno ali celo stoletno tradicijo?

Trenutno sem umetniški vodja dveh orkestrov, eden je Seongnam Philharmonic Orchestra, ki ga financira mesto Seongnam, drugi pa je New World Philharmonic Orchestra (Filharmonični orkester New World), ki je podjeten, neodvisen orkester, ki sem ga ustanovil pred več kot 20 leti. Orkestra se z vidika upravljanja bistveno razlikujeta. Seveda vsak orkester potrebuje takšno ali drugačno finančno podporo, vendar pa menim, da bi morala klasična glasba tudi aktivno oblikovati novejše in mlajše občinstvo. Skratka, klasična glasba bi morala biti pomembna za več ljudi. Zato sem v Koreji pred več kot 30 leti začel izvajati zelo uspešne cikle koncertov za mlade, pri čemer sem si vedno prizadeval za bolj ustvarjalen pristop pri programiranju koncertov in pridobivanju podpore iz poslovnega okolja.

3. Delujete tudi kot vodja kar nekaj glasbenih festivalov. Kaj vas je pritegnilo k temu, da ste se odločili stopiti v to vlogo?

Vodil sem številne festivale, zlasti festivale komorne glasbe v Južni Koreji in drugih državah, kot sta ZDA in Japonska. V preteklosti, še pred kakimi 20 leti, komorna glasba v Koreji ni bila zelo priljubljena zvrst in ni bilo veliko ljudi, ki bi se zanjo zanimali ali znali v njej uživati. To sem želel spremeniti, saj menim, da klasična glasba izhaja iz komorne glasbe. Ustanovil sem Music Isle Festival (festival Otok glasbe) v Džedžuju in ga vodil 12 let, Manhattan Chamber Music Festival (festival komorne glasbe na Manhattnu) pa sem vodil 5 let. Danes je za komorno glasbo veliko več zanimanja in zdi se mi, da se je v Koreji občutneje povečalo tudi občinstvo. Aprila 2021 so v Busanu odprli novo koncertno dvorano, poimenovano po meni, ki je namenjena komorni glasbi ─ Glasbeni center Gum Nanse. V treh letih delovanja smo izvedli več kot 150 koncertov komorne glasbe, vključno z devetdnevnim poletnim glasbenim festivalom in jesenskim mini festivalom komorne glasbe.

4. Na koncertu bomo prisluhnili tudi sodobni skladbi, napisani za tradicionalno korejsko glasbilo haegeum. Nam lahko malo več poveste o tem inštrumentu in zakaj ste se odločili, da v program uvrstite skladbo zanj? Kakšno vlogo ima to glasbilo tudi v sodobni korejski glasbi?

Haegeum je priljubljeno korejsko strunsko glasbilo, občinstvu ljubljanskega festivala pa sem želel predstaviti tudi tradicionalno korejsko glasbo. Prepričan sem, da večina obiskovalcev še ni slišala zvoka haegeuma, zato se veselim, da bom zahodnemu občinstvu prek sodobne skladbe predstavil čar tega korejskega tradicionalnega glasbila.

5. Za Korea Herald ste dejali, da želite biti dirigent ljudstva. Kaj ste mislili s tem?

Klasična glasbena scena v Koreji je zelo drugačna kot recimo v Evropi. Že na začetku svoje kariere sem se zavedal, da moram h korejskemu občinstvu in korejskemu trgu pristopiti drugače, če hočem biti pri svojem delu uspešnejši. Dirigenti običajno med koncertom ne govorijo o skladbah in jih ne razlagajo. Želel sem biti nekakšen prevajalec klasične glasbe za korejsko občinstvo, zato sem začel izvajati koncerte v lastnem, bolj interaktivnem slogu, pri katerem občinstvu razložim posamezno skladbo. To se je izkazalo za zelo uspešno in vsako leto še vedno dirigiram in vodim več kot 100 koncertov.