Slovenska filharmonija novo leto pričenja virtualno, 6. Filharmonični festival baročne glasbe se je namreč z 8. januarjem preselil na splet, spremljate ga lahko na https://filharmonija.si/. Festival vodi znani italijanski oboist, dirigent in specialist za baročno glasbo Alfredo Bernardini.
Alfredo Bernardini, rojen v Rimu, se je leta 1981 preselil na Nizozemsko, da bi se specializiral za baročno oboo in staro glasbo. Študiral je pri Bruceu Haynesu in Kuju Ebbingu ter diplomiral na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Leta 1985 se je pridružil novoustanovljenemu Baročnemu orkestru Evropske unije. Odtlej je nastopal po vsej Evropi, v Rusiji, ZDA, Kanadi, Japonski, Kitajski, Koreji, Maleziji, Egiptu, Izraelu, Južni Ameriki in Avstraliji, sodeloval je s številnimi ansambli in posnel več kot 100 zgoščenk. Leta 1989 je z bratoma Grazzi ustanovil ansambel Zefiro, njihovi posnetki so dobili vrsto priznanj. Alfredo Bernardini raziskuje tudi zgodovino pihal, objavil je več člankov v strokovnih revijah. Med letoma 1992 in 2015 je poučeval baročno oboo na amsterdamskem konservatoriju, več let je poučeval na Visoki šoli za glasbo Katalonije (ESMUC) v Barceloni, trenutno pa je profesor na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Vodil je delavnice in tečaje na glasbenih akademijah in poletnih tečajih po vsej Evropi, v Izraelu, Avstraliji in obeh Amerikah.
Za prvi koncert je izbral Glasbo na vodi, slavne orkestrske suite, s katerimi je Händel leta 1717 popestril plovbo po Temzi in tako navdušil Jurija I, da je moral delo večkrat ponoviti. Šest let pozneje je svojo “glasbo na vodi”, ki je bila prav tako uvrščena na spored, napisal tudi Händlov prijatelj Georg Philipp Telemann.
Danes, 12. januarja, lahko ob 19.30 prisluhnete Koncertu z baročnimi glasbili. Na drugem, komornem koncertu, bodo zazveneli kvartet, dva tria in solistični sonati francoskih, nemških, italijanskih in španskih mojstrov, pod vodstvom enega največjih oboistov na svetu, Alfreda Bernardinija. Koncert v središče postavlja oboo, katere ime so vsi evropski jeziki prevzeli od francoske besede hautbois in v Franciji je verjetno nastalo tudi samo glasbilo. V prvi polovici 17. stoletja so ga iznašli glasbeniki in izdelovalci pihal na francoskem dvoru, tudi člani družine Hotteterre, tako da so postopoma preoblikovali šalmaj. V drugih deželah so sredi stoletja navdušeno sprejemali francosko glasbo in oboa se je kmalu razširila po vsej Evropi. Prvi na sporedu bo Koncert a quattro v d-molu. Skladba je dolgo veljala za Händlovo delo, zdaj pa muzikologi menijo, da jo je med letoma 1715 in 1730 napisal njegov prijatelj Georg Philipp Telemann.
Alfredo Bernardini, baročna oboa
Paolo Calligaris, baročni fagot
Žiga Faganel, baročna violina
Martin Sikur, baročni violončelo
Tomaž Sevšek, čembalo
Spored:
Georg Friderich Händel: Koncert a quattro v d-molu za oboo, violino, fagot in basso continuo
Jacques-Martin Hotteterre: Suita št. 3 v C-duru, op. 5, za oboo in basso continuo
Arcangelo Corelli: Sonata št. 1 v D-duru, op. 5, za violino in basso continuo
Giovanni Benedetto Platti: Trio v c-molu za oboo, fagot in basso continuo
6. Filharmonični festival baročne glasbe – Sprehod po baročni Italiji
Petek, 15. januar 2021 ob 19.30
Na sporedu tretjega koncerta letošnjega 6. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, ki bo 15. januarja ob 19.30, so koncerti italijanskih mojstrov 18. stoletja za godala, pihala in trobila. Eden izmed Corellijevih concertov grossov bo zazvenel v neobičajni pisani zasedbi s trobentami in oboami. Slišali bomo tudi uverturo Francesca Veracinija, ki sta ga občudovala Händel in Tartini ter koncert v e-molu Francesca Duranteja, ki je veljal za vodilnega glasbenega pedagoga v Neaplju. Albinoni je komponiral predvsem zaradi lastnega užitka, a so mu objavljene zbirke, tudi koncerti z oboami in godali iz opusa 9, zagotavljale priljubljenost med poklicnimi in ljubiteljskimi glasbeniki po vsej Evropi. Na tem področju sta ga presegala le še Corelli in Vivaldi. Spored bo sklenil koncert za dve trobenti, ki sodi med Vivaldijeve najpogosteje izvajane skladbe.
Orkester Slovenske filharmonije
Alfredo Bernardini, dirigent
Spored:
Arcangelo Corelli: Concerto grosso v D-duru, op. 6, št. 4 za dve violini in violončelo solo (ter godala, 2 trobenti, 2 oboi, fagot in basso continuo)
Francesco Maria Veracini: Uvertura v g-molu za dve oboi, fagot, godala in basso continuo
Francesco Durante: Koncert v e-molu
Tomaso Albinoni: Koncert v F-duru, op. 9, št. 3
Antonio Vivaldi: Koncert v C-duru za 2 trobenti, godala in basso continuo, RV 537
6. Filharmonični festival baročne glasbe – Koncert na vodi (Družinski koncert)
Sobota, 16. januar 2021 ob 11. uri
Družinski koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe bo v znamenju Glasbe na vodi, s katero je Händel leta 1717 popestril plovbo po Temzi in navdušil Jurija I. Neki Londončan je dogodek opisal v svojem dnevniku: »Kralju je glasba tako ugajala, da so jo po njegovem naročilu izvedli kar trikrat, dvakrat pred večerjo in enkrat po njej, čeprav je vsaka izvedba trajala po eno uro. Večer je bil tako prijeten, kakor bi si ob tej priložnosti lahko želeli, in ni bilo mogoče prešteti bark in čolnov, polnih ljudi, ki so hoteli poslušati glasbo.« Šest let pozneje je svojo »glasbo na vodi« napisal Händlov prijatelj Telemann. Ob stoti obletnici hamburškega admiralitetnega kolegija je v programski suiti naslikal mitološka vodna bitja, plimo, oseko, razne vetrove in vesele mornarje.
Orkester Slovenske filharmonije
Alfredo Bernardini, dirigent
Franci Krevh, povezovalec
Spored:
Georg Friedrich Händel: Glasba na vodi, HWV 348–350 (odlomki)
Georg Philipp Telemann: Glasba na vodi (Hamburger Ebb und Fluth), TWV 55 C3 (odlomki)
Vir: filharmonija.si
