SLAVKO OSTERC: IZ KOMIČNE OPERE, QUATRE PIÈCES SYMPHONIQUES

Dušan Topolovec, tenor ………. Raoul Gérard

Luka Ortar, basbariton …….. kapitan Dubreuil

Andreja Zakonjšek Krt, sopran………… Julietta de Santenis

Irena Petkova, mezzosopran…………….. Roza

Bruno Konda, tenor ……………Charvalu

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Simon Robinson

Program:

Slavko Osterc: Iz komične opere
Slavko Osterc: Quatre pièces symphoniques

Devetega novembra 2018 bo minilo natanko 90 let, odkar je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena enodejanka Iz komične opere, do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Slavko Osterc (1895–1941) jo je napisal kmalu po vrnitvi z dveletnega študija v Pragi, ki je, zlasti pod vplivom Karla Boleslava Jiráka in Aloisa Hábe, močno preobrazil njegov izrazni jezik v avantgardnega skladatelja. Leto kasneje je bila na oder postavljena opera Marija Kogoja Črne maske, ki danes uživa ugled enega najboljših slovenskih umetniških del. Ekspresionistično usmerjeni Kogoj se je zgledoval po avtorjih druge dunajske šole, medtem ko je pri Osterčevem glasbeno-scenskem delu Iz komične opere znatno opazen vpliv Igorja Stravinskega in njegovih neoklasicističnih tendenc. Osterc je po predlogi francoskega pesnika in pisatelja Louisa-Henrija Murgerja sam ustvaril libreto za glasbeni skeč, kot je sam poimenoval to delo. Obdobje bogatega Osterčevega glasbeno-scenskega ustvarjanja, ki je na Slovenskem ponudilo nove kompozicijske prijeme sodobne opere, zajema še leta 1929 napisano opero v petih dejanjih Krog s kredo (do 1988 je veljala za pogrešano, leta 1995 je doživela premiero), sledile so tri enodejanke – Saloma (1929), Medea (1931) in Dandin v vicah (1931). V svojem zgodnjem obdobju pa je Osterc skomponiral še Krst pri Savici (1921), Osveto (1923) ter pogrešano opero Kralj Edip (1922–25). Med njegovimi odrskimi deli so tudi tri stvaritve za plesno gledališče – Iz satanovega dnevnika (1924), Maska rdeče smrti (1930) in najobsežnejši ter poslednji balet Iluzije (1937–40), ki ga je skladatelj pripravil v klavirskem izvlečku, orkestralne partiture pa mu ni uspelo dokončati. Kot medigre k Iluzijam je Osterc predvidel Quatre pièces symphoniques (Štiri simfonična dela), ki so sicer zasnovana tudi kot samostojna ciklična skladba v štirih stavkih. Simfonično delo suitnega značaja, nastalo leta 1939 in izvedeno leto pozneje, ter minutna opera bosta tokrat predstavljena v izvedbi Opere SNG Maribor, ki je skupaj z ljubljansko operno hišo osrednja institucija operne produkcije na Slovenskem. V solističnih vlogah se bodo predstavili: basbaritonist Luka Ortar, ki je 2016. zaključil magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Zagrebu in v zadnjih letih žanje uspehe na mednarodnih tekmovanjih; med solisti mariborske operne hiše pa  prepričljiva interpretka sopranskih opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospeva Andreja Zakonjšek Krt, mezzosopranistka bolgarskega rodu Irena Petkova, gostja številnih opernih hiš po Evropi in tenorist Dušan Topolovec, ki je med drugim že večkrat nastopil v praizvedbah slovenskih opernih del. Taktirka bo v rokah dolgoletnega stalnega dirigenta SNG Maribor Simona Robinsona, sicer tudi gostujočega dirigenta številnih evropskih simfoničnih orkestrov.

Helena Filipčič Gardina

Ob 19. uri bo v Stari dvorani potekal pogovor z dirigentom Simonom Robinsonom. Moderatorka pogovora bo dr. Ana Vončina.