HOMMAGE À VACLAV TALICH 

Zaključek 33. Slovenskih glasbenih dnevov

Mojca Bitenc, sopran
Katja Konvalinka, sopran
Nuška Drašček Rojko, mezzosopran
Aljaž Farasin, tenor
Jaka Mihelač, bariton
Peter Martinčič, bas

Orkester Slovenske filharmonije 
Dirigent: Simon Dvoršak

Program:

Janez Krstnik Novak: Figaro, scenska glasba k Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Kamilo Mašek: Uvertura k melodrami Judita
Anton Lajovic: Capriccio
Bedřich Smetana: Uvertura k operi Prodana nevesta
Viktor Parma: Intermezzo k operi Ksenija
Antonín Dvořák: Slovanski plesi št. 1 v C-duru, št. 2 v e-molu, št. 3 v As-duru, št. 4 v F-duru

Sklepni koncert 33. Slovenskih glasbenih dnevov bo počastil spomin na češkega maestra Václava Talicha (1883–1961), enega najpomembnejših dirigentov, ki so delovali na Slovenskem. Sprva violinist, celo koncertni mojster Berlinskih filharmonikov, se je preusmeril v dirigentski poklic. Pri svojih 25 je prišel v Ljubljano in tu so kritiki kmalu spoznali njegovo veličino ter izredni prispevek k dvigu ravni slovenske orkestrske kulture. Prevzel je ljubljansko Društveno godbo in še istega leta se je preimenovala v Slovensko filharmonijo, ki je bila profesionalni orkestrski sestav in pomembna protiutež nemški Filharmonični družbi. S slovenskim filharmoničnim orkestrom je Talich sodeloval tudi pri opernih produkcijah slovenskega Deželnega gledališča (današnje Opere), kjer je bil leta 1911 imenovan za glasbenega vodjo, in pripravil izvrstne glasbeno-scenske predstave. Osrednja figura slovenske simfonične in operne poustvarjalnosti v letih 1908–1912 in prizadevni promotor slovenskih glasbenih del pa je bil nekaterim v do tedaj vodilnem glasbenem telesu – pevskem zboru Glasbene matice – vse bolj trn v peti. Nadarjeni Talich je zato leta 1912 sprejel položaj prvega dirigenta Mestnega gledališča v Plznu in zapustil Ljubljano, že leta 1919 pa postal šef dirigent Češke filharmonije za več kot dvajset let. Nocojšnji koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka, ki se pogosto posveča glasbeno-gledališkemu odru, je postavljen v Unionsko dvorano, ki je bila med Talichovim delovanjem na Slovenskem največja v Ljubljani in v kateri so zveneli simfonični koncerti tedaj prve Slovenske filharmonije pod Talichovo taktirko. Tisto obdobje obuja tudi koncertni program slovenskih in čeških avtorjev. Začenja ga najstarejša ohranjena slovenska scenska glasba Figaro Janeza Krstnika Novaka (1756–1833), pri kateri bodo nastopili pevski solisti z izkušnjami na slovenskih in mednarodnih opernih in koncertnih odrih: Katja Konvalinka, vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Nuška Drašček Rojko, poznani glas v različnih zvrsteh glasbe, solista SNG Opera in balet Ljubljana Aljaž Farasin ter Peter Martinčič in odlična pevca mlajše generacije Mojca Bitenc ter Jaka Mihelač. Med redko izvajanimi operni odlomki sta na programu Uvertura k melodrami Judita Kamila Maška (1831–1859) in Intermezzo k operi Ksenija enega najbolj priljubljenih slovenskih opernih in operetnih skladateljev Viktorja Parme (1858–1924). Pridružujejo se jim uvodna točka opere Prodana nevesta znamenitega češkega skladatelja Bedřicha Smetane (1823–1884), priljubljeni in prikupni Slovanski plesi osrednjega češkega glasbenega ustvarjalca Antonína Dvořáka (1841–1904), ob njih pa je med simfonično literaturo na tokratnem sporedu še Caprice, najbolj poznana orkestralna skladba Antona Lajovca (1878–1960). Ta je v poročanju o skromno obiskanem Talichovem poslovilnem ljubljanskem koncertu leta 1912 zapisal: »Z njim je odšel nedvomno največji reproduktivni talent, kar smo jih doslej Slovenci imeli med seboj.«

Pred koncertom se bodo Václavu Talichu poklonili z odkritjem spominske plošče.

Helena Filipčič Gardina