Noč slovenskih skladateljev

14. april 2018
19.00
Viteška dvorana, Križanke
4 €

Pomembne informacije

Splošni pogoji

Opomba: Informacije se nanašajo na dogodek v preteklosti. Za najnovejše informacije preverite naš koledar.

NOČ SLOVENSKIH SKLADATELJEV 

Beata Ilona Barcza, klavir
Igor Dekleva, klavir
Klemen Golner, klavir
Tina Mauko, klavir
Pavel Mihelčič, klavir
Aleksandar Serdar, klavir
Žiga Stanič, klavir

Program:

Igor Dekleva: Sonata brevis*
Bojan Glavina: Suita devetnajstih barv*
Peter Kopač: Encore*
Matija Marčina: Sequent*
Tina Mauko: Scorpio*
Pavel Mihelčič: Iz zimskega vrta*
Urška Orešič Šantavec: Varijacije na otroško temo*
Ljubo Rančigaj: Lepljenka za klavir*
Uroš Rojko: Improvizacijska etuda št. 1*
Žiga Stanič: 18+*
Igor Štuhec: Sonata za klavir*
Slavko Ludvik Šuklar: Malinconia e Ballo in modo barbarico*

*krstna izvedba

V bogatem koncertnem nizu Slovenskih glasbenih dnevov imajo vsako leto pomenljivo vlogo novitete slovenskih sodobnih skladateljev. Krstno izvedbo na tradicionalni Noči slovenskih skladateljev v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev bo v tokratnem večeru doživelo kar trinajst za klavir napisanih kompozicij. Podpisujejo jih slovenski skladatelji različnih generacij, prepoznavnosti, izkušenj, ustvarjalnih nazorov, glasbenih jezikov. Najmlajšo generacijo zastopajo Matija Marčina (1989), ki po diplomi na ljubljanski glasbeni akademiji nadaljuje podiplomski študij jazz kompozicije v New Yorku, pianistka in skladateljica, avtorica in poustvarjalka izvirnih performansov Tina Mauko (1982) in skladateljica, pianistka, pedagoginja ter pevka različnih glasbenih zvrsti Urška Orešič Šantavec (1981). Vse bolj prepoznaven ustvarjalec z izvirnim glasbenim slogom ter pianist pa tudi pedagog in glasbeni producent je Žiga Stanič (1973). Mednarodno uveljavljeni pianist, skladatelj ter pedagog Igor Dekleva (1933) je posvetil večino svojega opusa klavirski glasbi oz. skladbam s klavirjem; subtilen pianistični ustvarjalec, sicer avtor obsežnega in raznovrstnega opusa, je tudi Bojan Glavina (1961). Peter Kopač (1949) prav tako odlično pozna klavir, saj je sam pianist in skladatelj, zadnje desetletje ravnatelj škofjeloške glasbene šole; skladatelj, pedagog in pianist Ljubo Rančigaj (1936) si je prav za klavirski opus skupaj s samospevi prislužil Kozinovo nagrado. Pavel Mihelčič (1937) je mednarodno prepoznaven skladatelj, zaslužni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji, snovalec in organizator glasbenih festivalov, glasbeni kritik; pogosto izvajan na tujem, zlasti na Nemškem, kjer večino časa tudi živi, je skladatelj, klarinetist, pedagog in akademik Uroš Rojko (1954). Ljubljana, Dunaj in Darmstadt so bistveno sooblikovali skladateljsko osebnost Igorja Štuheca (1932), avtorja raznovrstnega in tudi s Kozinovo nagrado nagrajenega opusa; Slavko Ludvik Šuklar (1952) je skladatelj, pedagog, organizator koncertov in član programskih odborov različnih ustanov in festivalov. Solistične klavirske skladbe bodo interpretirali:  odlična madžarska pianistka Beata Ilona Barcza, ki zadnji dve leti živi v Ljubljani in poučuje ter korepetira na tamkajšnjem glasbenem konservatoriju, mednarodno priznani pianist, skladatelj in pedagog Igor Dekleva, iskani komorni partner in dolgoletni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Klemen Golner, uveljavljeni koncertant in profesor na ljubljanski glasbeni akademiji Aleksandar Serdar srbskega rodu ter Žiga Stanič, ki se bo predstavil tudi kot skladatelj.

Helena Filipčič Gardina

Pomembne informacije

Splošni pogoji