Otvoritev 33. Slovenskih glasbenih dnevov

BALET 100

Baletni večer ob 100. obletnici odprtja opere Narodnega gledališča v Ljubljani

Glasbeni vodja in dirigent: Marko Gašperšič

Scenograf: Atej Tutta

Kostumograf: Leo Kulaš

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Baletni ansambel in orkester SNG Opera in balet Ljubljana 

Solisti: Giorgia Vailati, Kenta Yamamoto, Tjaša Kmetec, Lukas Zuschlag, Petar Đorčevski, Rita Pollacchi, Owen Lane, Richel Wieles, Hugo Mbeng, Marin Ino, Nina Noč

Program:

Lok, plesna pesnitev 

Koreografa: Pia in Pino Mlakar

Obnova koreografske postavitve: Olga Andreeva, Tomo in Dušanka Mlakar

Žica 

Glasba: Janez Gregorc

Koreograf: Vlasto Dedović

Obnova koreografske postavitve: Mateja Rebolj

Pastoralna simfonija 

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreograf: Milko Šparemblek

Slovenski glasbeni dnevi v svoji 33. izdaji namenjajo osrednjo pozornost glasbenemu gledališču in zaznamujejo 100. jubilej ustanovitve ljubljanskega opernega in baletnega ansambla. Koncertni del festivala je zato poudarjen z več deli iz opernega repertoarja in razširjen z umetnostjo plesa. Otvoritveni večer želi s premiero baletnega triptiha, ki ga ljubljanska Opera posveča 100-letnici zasnove poklicnega baletnega ansambla v Ljubljani, osvetliti koreografske osebnosti, ki so umetniško pomembno obogatile slovensko baletno preteklost. Ples se je preoblikoval iz najzgodnejših prazgodovinskih oblik ritmičnega gibanja telesa kot posnemanja živali, rajanja v krogu, izvajanja religioznih in drugih obredov prek prvih »baletov« ob koncu 15. stoletja, ko se začne nova doba profesionalne plesne dejavnosti, v umetnostno obliko izražanja z ozaveščeno artikulacijo telesa v tesni povezavi z glasbo in še više z nadčutnim svetom. „V plesu je nekaj religioznega, nekaj, kar te zveže z vsem kozmosom,” so besede Pina Mlakarja (1907–2006). Evropsko uveljavljeni slovenski baletnik in koreograf je slovenskemu baletu vtisnil neizbrisen pečat skupaj s Pio Mlakar (1910–2000). Plesni in življenjski par je leta 1946 prevzel umetniško vodstvo ljubljanskega baleta in v njem deloval dve desetletji. Vrhunec njunega ustvarjanja je njuna izvirna koreografska stvaritev Lok, plesna suita iz leta iz leta 1939 v treh delih: Mladost, Ljubezen, Zrelost. V njej plesalka in plesalec v velikem koraku v dvoje (pas de deux) v čaru tankočutne intimnosti pričarata podobo mostu med moškim in ženskim svetom. V ljubljanski Operi in baletu je 35 let deloval Vlasto Dedović (1934–2013), ki je poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti v navezi s številnimi predstavniki drugih umetniških zvrsti. Njegov prvenec Žica (1976) je nastal v sodelovanju z likovnim umetnikom Jožetom Spacalom (1939) in skladateljem Janezom Gregorcem (1934–2012), ki si je za glasbo tega baleta prislužil nagrado Prešernovega sklada. Baletni svetovljan z vrhunskim mednarodnim koreografskim opusom Milko Šparemblek (1928) je leta 1986 za ljubljanski baletni ansambel postavil Pastoralno simfonijo na glasbo znamenite Simfonije št. 6 v F-duru Ludwiga van Beethovna (1770–1827). Pomenljiv izsek dediščine slovenske baletne umetnosti bo predstavljen v obliki treh plesnih stvaritev, od katerih sta koreografski obnovi prvih dveh pripravili Olga Andreeva in Mateja Rebolj. Predstavo bo kot poslednjo pred upokojitvijo glasbeno vodil dolgoletni dirigent SNG Opere in baleta Ljubljana Marko Gašperšič.

Helena Filipčič Gardina