Slovenski glasbeni dnevi, ki se jih je prijel naziv praznik slovenske glasbe, letos že tridesetič. Med 13. in 17. marcem se bodo zvrstile krstne izvedbe domačih del, pogledali pa bomo tudi v preteklost, vse tja do protestantizma. Na koncertih se bodo soočale različne generacije skladateljev in orkestrov, na muzikološkem simpoziju pa strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Velike Britanije, Ukrajine, Hrvaške. Tokratni Slovenski glasbeni dnevi so priložnost za pregled dosedanje ustvarjalnosti ter za razmislek o prihodnosti slovenske glasbe in Slovenskih glasbenih dnevov.
»Glavni cilj Slovenskih glasbenih dnevov je bil in ostaja predstavitev slovenskih glasbenih del preteklosti in sedanjosti ter pomoč pri razpoznavnosti slovenske glasbe doma in v svetu. Vse od začetka, to je od njihove prve izdaje leta 1986, smo želeli, da imajo tudi delovni značaj. Zato muzikološki simpozij, zato njegovo vsebinsko težišče v obravnavi aktualne problematike,« se začetkov Slovenskih glasbenih dnevov (SGD) spominja eden od njihovih pobudnikov in ustanoviteljev prof. dr. Primož Kuret, ki je še vedno zelo dejaven pri njihovi organizaciji in izvedbi. »SGD so z naročili novih skladb slovenskim avtorjem prispevali k bogatenju slovenske glasbene zakladnice. O njihovi kvaliteti pa bo odločal edini merodajni sodnik: to je čas. Vrste skladateljev so se pomnožile in hvalevredno je, da je med njimi tudi veliko skladateljic. Nekatere so se prav uspešno uveljavile tudi že v tujini.«
Prof. dr. Primož Kuret meni, da smo sredi epohalne menjave paradigme glasbe, ki se je že davno začela. »V sodobnih tehnoloških in medialnih spremembah gre v glasbi za to, da ohranimo čisto možnost doživetja glasbe, o čemer je govoril že Kogoj.« K temu pripomorejo tudi SGD. »Zakaj vztrajati na njihovi začrtani poti? Ker bi bilo vse drugo predaja in vdaja pred razmerami, ki uporabljajo strah za svojo zaščito. Strah, da smo uokvirjeni v nespremenljivost sveta in v svojo nemoč, je votel, je le namerno vzbujen strah. Človek je dolžan prepoznati svet kot svet možnosti za prihodnost. Umetnost je pri tem nepogrešljiva, saj je bila vedno nasprotnica vsega, kar mora propasti, da bi zaživelo novo. V tolažbo nam je dejstvo, da bo tudi v našem času glasba to, kar je bila že od renesanse: zrcalo človeka. Ta glasba ima tudi potencial notranje pluralnosti. To pa je dragocen dar kulturi. Tako tudi jubilejni 30. SGD stopajo po začrtani poti ter skrbijo za promocijo novih skladb, sodelovanje med različnimi generacijami, nacijami in institucijami ter izobraževanje o pretekli slovenski glasbeni ustvarjalnosti.
Na otvoritvenem koncertu 13. marca ob 19.30 v Cankarjevem domu, ki nastaja v koprodukciji Festivala Ljubljana z Goethe Institutom Ljubljana, Ministrstvom za zunanje zadeve ZR Nemčije, Ensemble Modern, Glasbeno produkcijo RTV Slovenija, Cankarjevim domom, Alte Oper Frankfurt in Deutscher Musikratom (Nemški glasbeni svet), se bosta predstavila Simfonični orkester RTV Slovenija in Ensemble Modern iz Frankfurta, ki je vodilni svetovni ansambel za sodobno glasbo. Pod taktirko Johannesa Kalitzkeja bosta izvedla dela Vita Žuraja in Arnolda Schönberga.
Naslednji koncert bo ena redkih priložnosti, ki bo omogočila slišati slovenske sakralne skladbe od protestantizma, renesanse, baroka pa do današnjih dni. V Slovenski filharmoniji jih bo 14. marca ob 19.30 pod dirigentskim vodstvom Martine Batič izvedel Slovenski komorni zbor.
Nedeljska matineja ob 11.00 v Slovenski filharmoniji bo namenjena ustvarjalnosti skladateljev Janeza Krstnika Dolarja, Františka Josefa Benedikta Dusíka in Lucijana Marije Škerjanca v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
V ponedeljek, 16. marca, bomo lahko ob 19.30 v Studiu 14 RTV Slovenije prisluhnili krstnim izvedbam del skladateljev Nevilla Halla, Božidarja Kosa, Uroša Rojka, Janija Goloba in Andreja Missona v izvedbi Trobilnega kvinteta Si Brass. Nekatera dela so nastala prav zanje. Koncert je del programa Koncertnega ateljeja, ki deluje v okviru Društva slovenskih skladateljev.
Sklepni koncert 30. SGD 17. marca ob 19.30 (Slovenska filharmonija) bo posvečen slovenski glasbi 20. in 21. stoletja oziroma skladateljem, kot so Aldo Kumar, Tomaž Svete, Marko Mihevc, Jani Golob, Danilo Švara in Pavle Merkù. Pod dirigentskim vodstvom Lovrenca Blaža Arniča jo bo izvedel Orkester Slovenske filharmonije.
V okviru 30. SGD bo prav tako 30. mednarodni muzikološki simpozij, katerega tema bo posvečena temu visokemu jubileju; njegov vodja je že vse od začetka prof. dr. Primož Kuret. Tokrat se ga udeležujejo strokovnjakinje in strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Velike Britanije, Ukrajine in Hrvaške.
SGD bodo spremljali glasbena delavnica za otroke, ki jo bo vodil Lado Jakša, razstava del slikarja Valentina Omana Sledi Omanovih duhovnih popotovanj: Med minljivostjo in eksistenco, katere kustosinja je Nelida Nemec, in koncert Ensemble Modern 10. marca v Cankarjevem domu, na katerem bodo krstno izvedli dela Nine Šenk, Vita Žuraja, Karole Obermüller, Hanne Eimermacher in Uroša Rojka.
Da bi bil program SGD dosegljiv čim širšemu krogu ljubiteljev glasbe, je vstopnina le za otvoritveni in sklepni koncert. Upokojenci in skupine nad 30 oseb imajo 20-odstotni popust. Sklepni koncert SGD je za osnovnošolce, dijake, študente in člane Kluba Festivala Ljubljana brezplačen. Z ustreznim dokazilom si lahko vstopnice zagotovijo pr Blagajni Križank in Info točki Ljubljana Festivala.
Program SGD finančno omogočata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo. Glavni medijski sponzor je Delo, d. d.
Informacije / Odnosi z javnostmi
Hermina Kovačič Sanja Kejžar Kladnik
Tel.: +386 1 241 60 16 Tel.: +386 1 241 60 19
hermina.kovacic@ljubljanafestival.si sanja.kejzar@ljubljanafestival.si
www.facebook.com/ljubljanafestival
