Otvoritev razstave bo v petek, 11. julija, ob 12.00 v Viteški dvorani Križank. 

Pred leti, predvsem ko smo šele ugibali, kaj nam bo prinesla umetna inteligenca, sem bolj skeptično branil vlogo kulture in umetnosti v svetu bodočnosti, zdaj pa sem iz dneva v dan bolj prepričan, da je prav kultura tista, ki lahko človeštvo reši pred popolnim poneumljenjem. Einsteinova trditev, da je samo človeška neumnost brezmejna, se na žalost uresničuje. Človek v vsej svoji zgodovini obstoja še nikoli ni imel na razpolago toliko znanja, tehnoloških dosežkov in pripomočkov kot dandanes. Obenem pa tako destruktivno vpliva na svoje okolje in posledično tudi nase. Norost in pohlep, ki vladata svetu, sta naravnost grozljiva. Politika vsekakor ni več zmožna človeštva vrniti v svet humanih vrednot. Grebatorstvo in navidezen materialno uspešen status sta izrinila poštenje in humanost. Korektnost in iskrenost sta se kot vrednoti izgubili – nista modni. Razvoj kvazivrednot, ki človeka duhovno siromašijo in “poneumljajo”, ustvarja zelo negotovo prihodnost.
Na žalost se tudi opozarjanje na neizbežne posledice bolj banalizira, kot pa resno upošteva. Zato verjamem, da lahko le moč kulture pripomore in da možnost človeku, da se reši iz tega začaranega stanja. Vedno manj se verjame govorjeni ali pa tudi zapisani besedi, ker se povsod sumi na fake news z interneta. Pravzaprav nam zmanjkuje časa za vse, kar ni povezano s kopičenjem materialnih dobrin.
Prav zato postajajo kulturne vsebine tako zelo pomembne, kajti njih bomo težko ignorirali. Potiho in nezavedno nam zlezejo pod kožo vse do srca. Ne moremo se ubraniti nečesa, kar nas duhovno bogati, nadgrajuje, uresničuje, napolni z notranjim zadovoljstvom in mirom, ki ga tako zelo potrebujemo.
Tako kot je umetniško ustvarjanje proces in preplet znanja, izkušenj in želje po posredovanju sporočila iz duše, je tudi percepcija umetniškega dela v končni fazi na relaciji gledalčevega ali poslušalčevega emotivnega sveta in duše. Ne vemo pa, kako je z umetno inteligenco ali vso množico algoritmov, ki jih vsrka, da bo postala sposobna čustvovanja. Umetniška stvaritev je brez emotivne percepcije le sama sebi namen in kot taka popolnoma nekoristna. Zato sem prepričan, da umetna inteligenca je in bo prav zaradi odsotnosti intuicije, empatije in globokega čutenja in razumevanja nesposobna prave umetniške kreativnosti, ampak bo lahko v končni fazi ustvarjala le nekakšne približke. Teh pa je v današnjem svetu že preveč, pravzaprav čedalje bolj živimo v svetu falzifikatov. Tu pa nastopi vloga tako imenovane duše. Ta se ne da preslepiti. Zakaj nas ob izvrstnem interpretiranju neke glasbe zmrazi in takrat radi rečemo, da se nam “dlake dvignejo”? Tega sami nismo zmožni hote, zavestno narediti. Ob ponaredku se nam to ne bo zgodilo.
Na žalost pa se je v kategoriji raznolikih falzifikatov znašlo tudi vrednotenje določenih umetniških del. Želja po denarju in profitu, ob ustrezni pomoči določenih medijev, ki so odvisni od želje lastnika in njegove usmerjenosti, velikokrat izniči iskrenost marsikatere umetniške stvaritve in jih nadomešča s kvaziumetniškimi deli. Tako se umetniku njegov manevrski prostor krati in mu ostaja čedalje manj možnosti sproščenega in iskrenega ustvarjanja.
Vsako poletje prav Ljubljana Festival z – letos že osemindvajseto – mednarodno likovno kolonijo omogoči vizualnim umetnikom v tem intenzivnem ustvarjalnem svetu, v katerem se prepletajo vse umetniške zvrsti, da ustvarjajo v ozračju sinergije in prepletanja medosebnih izkušenj. Mesto Ljubljana ni namreč samo zelena prestolnica, ampak že kar nekaj časa intenzivno oblikuje tudi svojo kulturno vsebino in podobo s precejšnjimi vlaganji v kulturo. V organizaciji Festivala Ljubljana tako osmim slikarjem – štirim domačim in štirim tujim iz različnih držav – omogoča, da en teden kot gostje združujejo svet glasbenih impulzov, ki jim jih nudijo večerne koncertne prireditve, in jih prepletejo s svojim svetom likovnega ustvarjanja.
Letos bodo tega gostoljubja deležni umetnice in umetniki iz Francije, Bolgarije, Italije in Republike Kitajske ter seveda štirje iz Slovenije. Tudi letos se nam bo pridružil znani multimedijski umetnik Lado Jakša in nas spremljal ves teden. Ob zaključku likovne kolonije, na odprtju razstave, pa bo s svojim umetniškim pogledom glasbeno-vizualno predstavil svoje videnje njihovega dela in procesa ustvarjanja.

Tomo Vran, selektor