Victor Hugo, avtor romana
Claude Michael Schoenberg, glasba
Alain Boublil, Jean-Marc Natel, originalni francoski libreto
Herbert Kretzmer, besedilo
Trevor Nunn, ohn Caird, avtor priredbe
John Cameron, izvirna orkestracija
Stephen Metcalfe, Christopher Jahnke, Stephen Brooker, orkestracija
James Felton, dodatni materiali

Po licenci: Music Theatre International Eutope Ltd, CAMERON MACKINTOSH LTD.

Stanislav Moša, režiser
Dinko Appelt, dirigent

Bojan Valentić, producent
Nina Kleflin, pomočnica režiserja
Dražen Bratulić, avtor prevoda
Tihana Strmečki, koreografinja
Tina Vrtar Stipić, plesna vodja
Andrea Kučerova, kostumografinja
Eva Karakaš Bedrina, Josip Đerek, pomočnika kostumografinje
Petr Hlousek, scenograf
David Kachlir, oblikovalec svetlobe
Igor Pauk, oblikovalec zvoka
Irena Ružić, maska
Iva Olujić, inspicientka

Tomislav Babić, organizator orkestra
Dinko Appelt, programer klaviatur
Tomislav Parmać, korepetitor
Davor Kelić, zborovodja

Zasedba:
Jean Valjean: Ervin Baučić / Dražen Bratulić
Javert: Igor Drvenkar / Đani Stipaničev
Fantine: Renata Sabljak / Vanda Winter
Marius: Filip Hozjak / Neven Stipčić
Cosette: Gita Haydar / Katarina Margaretić /Gabriela Mijatović
Thénardier: Jan Kovačić / Ronald Žlabur
Madame Thénardier: Nika Ivančić / Zrinka Kušević
Enjolras: Devin Juraj / Fabijan Pavao Medvešek
Eponine: Dora Trogrlić / Sara Vojičić / Nikolina Vujić
Mlada Cosette: Lejla Hajdarević /Leonora Herceg / Emili Rogina
Gavroche: Josip Makar / David Novosel / Lovro Žužul
Mlada Eponine: Rita Palić / Una Šilić Dragoljević

Muzikal Nesrečniki slovi kot eno najbolj priljubljenih glasbeno-odrskih del vseh časov, o čemer priča kar četrt stoletja uspešna broadwayska postavitev, osem nagrad tony ter naslov največkrat izvajane predstave na londonskem West Endu. A v nepregledni množici filmskih in gledaliških uprizoritev imajo Nesrečniki posebno vez s sosednjo hrvaško prestolnico, saj so jih v Zagrebu postavili, še preden so zasloveli po vsem svetu (1982), in sicer zgolj poldrugo leto po pariški premieri. Takratno izvedbo Zagrebškega mestnega gledališča Komedija sta si ogledala celo libretista Alain Boublil in Jean-Marc Natel ter bila izredno zadovoljna z dodelanostjo izvedbe. Vendar je moralo miniti dobrih štirideset let, da se je zgodba o policijskem pregonu in moralnih dilemah družbenega obrobneža Jeana Valjeana, starševski ljubezni, študentskih uporih in izzivih na socialnem dnu vrnila na odrske deske Komedije. Ta je vmes nadaljevala svoje umetniško poslanstvo in dodatno zaslovela z vrhunskimi izvedbami komedij, operet in muzikalov, saj je prav to gledališče zaslužno za, denimo, uspeh slovitega jugoslovanskega muzikala Jalta, Jalta. Zato smo lahko prepričani, da bo eno izmed najpomembnejših specializiranih gledališč v regiji postreglo z vrhunskim glasbenim spektaklom, prežetim z nepozabnimi glasbenimi točkami, kot sta I Dreamed a Dream in Do You Hear the People Sing?

Muzikal bo izveden v hrvaščini s slovenskimi nadnapisi.

 

• Kritike o muzikalu Nesrečniki so bile sprva negativne. Francis King iz časopisa The Sunday Telegraph je ob premieri londonske predstave muzikal opisal kot “zlobno viktorijansko melodramo, ki je nastala z viktorijanskim razkošjem”.
• Michael Ratcliffe iz časopisa The Observer je predstavo označil za “brezumno in sintetično zabavo”, literarni znanstveniki pa so projekt obsodili zaradi pretvorbe klasične literature v muzikal.
• Javno mnenje je bilo drugačno: blagajna je prejela rekordna naročila. Trimesečna predstava je bila razprodana, kritike pa so se izboljšale. Londonska produkcija je odigrala več kot 15.000 predstav, s čimer je postala drugi najdlje predvajani muzikal na svetu, takoj za The Fantasticks.
• Prva uprizoritev na Broadwayu je bila na sporedu 12. marca 1987. Predstava se je odvijala vse do 18. maja 2003 ter se je končala po 6680 ponovitvah. Ob zaprtju je bil to drugi najdlje predvajani muzikal v zgodovini Broadwaya.
• Simbol muzikala je slika uboge Cosette, ki pometa gostilno Thénardierjevih (v muzikalu se pojavi med pesmijo Castle on a Cloud).
• Victor Hugo je že v tridesetih letih 19. stoletja začel načrtovati veliki roman o družbeni bedi in nepravičnosti, vendar je trajalo celih 17 let, da je bil roman Nesrečniki uresničen in končno objavljen leta 1862.
• Kritiki so bili romanu Nesrečniki nenaklonjeni, vprašanja, ki jih je izpostavljal, pa so se kmalu znašla tudi na dnevnem redu francoske narodne skupščine.