Spoštovani obiskovalci in obiskovalke,
obveščamo vas, da je zaradi bolezni recital pianista Grigorija Sokolova v nedeljo, 2. 3. 2025, v Cankarjevem domu odpovedan.
Koncert bo izveden v nadomestnem terminu, ki bo znan naknadno. Vsi imetniki vstopnic so upravičeni do vračila kupnine ali menjave vstopnice za drugo prireditev v organizaciji Festivala Ljubljana. Več informacij lahko najdete tukaj.

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in se vam zahvaljujemo za razumevanje,
vaš Festival Ljubljana

(Ljubljana, 28. 2. 2025)

Program:
William Byrd:
Fitzwilliamova zbirka za virginal
John come kiss me now BK81, T478
Knjiga moje gospe Nevell 
Prva pavana BK29a, T487
Galiarda k prvi pavani BK29b, T487
Fantazija BK63, T455
Alman BK11, T436
Fitzwilliamova zbirka za virginal
Pavana: Grof Salisburyja BK15a, T503
Galiarda BK15b, T503
Druga galiarda BK15c, T503
Callino Casturame BK35, T441
***
Johannes Brahms:
Štiri balade, op. 10
Andante, št. 1 v d-molu, »Edward«
Andante, št. 2 v D-duru
Intermezzo. Allegro, št. 3 v h-molu
Andante con moto, št. 4 v H-duru
Rapsodiji, op. 79
Allegro, št. 1 v h-molu
Molto passionato, št. 2 v g-molu

Štiriinsedemdesetletni ruski pianist Grigorij Sokolov spada v sam vrh panteona mojstrov črnobelih tipk, številni kritiki pa ga že dolgo razglašajo za najboljšega pianista na svetu. Čeprav je na svoj izjemni dar opozoril že pri dvanajstih letih, pri šestnajstih pa kot najmlajši v zgodovini osvojil prestižno klavirsko tekmovanje Čajkovskega, so ga tedanje politične razmere omejevale na nastope v domovini. Veliki preboj na mednarodne odre je doživel šele v poznih osemdesetih letih in bliskovito postal eden najbolj iskanih glasbenikov. Koncertiral je z vsemi najuglednejšimi svetovnimi orkestri, a je po nekaj letih ugotovil, da svojo glasbeno vizijo najlažje izrazi skozi pianistične recitale. Odtlej nastopa približno le sedemdesetkrat letno, saj si za vsak koncertni spored vzame čas, da ga premišljeno sestavi in se vanj popolnoma poglobi, preden ga predstavi občinstvu. Tokratni spored združuje na pogled povsem različni glasbeni tradiciji – renesančno polifonijo in romantično izraznost. Kljub zgodovinski razdalji si William Byrd in Johannes Brahms delita strast do gostega, a elegantnega prepletanja glasov, ter zahtevata predanega poslušalca, ki zna v navidezni preprostosti njunih stvaritev prepoznati globino muzikalnosti. Oba skladatelja tako kličeta po interpretu, ki v odzvenu patosa ljudske glasbe išče subtilno, a zato nič manj silovito glasbeno ekspresijo.